Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zaščita državljanov pred spornimi praksami ponudnikov storitev mobilne telefonije

891 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Pozdravljeni,

Že dosti več kot 10 let zakonodaja dopušča, da ponudniki storitev mobilne telefonije dobesedno "kradejo" (oprostite izrazu) ranljivim skupinam, kot so otroci, starejši in osebam ki niso spretne pri uporabi modernih tehnologij.

Z poslanim SMS sporočilom "DA" se državljani zlahka ujamejo v pasti SMS klubov, na katere opozarja ZPS, Urad IP, AKOS, odvetniške pisarne in drugi.

Mobilni operaterji zavračajo reklamacije, govorijo strankam, da so "nekaj pritisnili" in podobno.

Ob sklenitvi naročniških razmerij ne omenjajo, da je možno uvesti blokado takoimenovanih "komercialnih sporočil", to možnost omenijo uporabniku, ko so že omogočili goljufijo enemu svojih pogodbenih partnerjev.

Na njihovih uporabniških portalih se teh blokad tipično ne da urediti, prav tako na portalih tipično ni razvidno da je se je njihov uporabnik naročil na plačljive vsebine (večinoma nevede in nehote).

Po trenutni zakonodaji državljani z poslanim SMS sporočilom "DA" vstopamo v pogodbo ne le z enim ampak kar dvema poslovnima subjektoma. Kdo sploh regulira sledljivost takšnih pogodb? Ali so dnevniki krmilnih aplikacij sistema za mobilno telefonijo zadosti verodostojen vir, ki lahko potrjuje, da je fizična oseba stopila v pogodbo z dvema poslovnima subjektoma? Kdo ščiti fizično osebo pred tem, da uslužbenci podjetja, ki nudi sotritve mobilne telefonije ne priredijo sistemskih dnevnikov?

Eden od ponudnikov mobilnih storitev (Telekom) je celo v lasti države, kar pomeni, da država sama omogoča goljufanje lastnih državljanov.

Po drugi strani pa moramo državljani za podaljšanje digitalnega potrdila za fizične osebe namestiti namensko aplikacijo za podpisovanje (ki žal niti približno ne sledi dobrim praksam digitalne varnosti) in z njo podpisati naš zahtevek za podajlšanje potrdila.

Pozdravljam pobudo in delo na digitalizaciji državnega poslovanja z vsemi aplikacijami, ki omogočajo državljanom enostavnejši dostop do zdravstva in državnih storitev (pri vseh teh aplikacijah je prijava dosti bolj kompleksna kot pa da pošljemo SMS sporočilo "DA" preko mobilnega telefona).

Eden od ključnih delov digitalizacije države bi moral biti tudi varnost državljanov. Z uvajanjem digitalnih storitev, brez regulacije obstoječih pasti, se bo področje kjer se lahko izvede napade le še povečalo.

Predlogi rešitev:

1. Osebno ne vidim razloga da bi kdo sploh namerno želel dobivati plačljiva SMS sporočila. Še sam poslovni model je nenavaden. Uporabnik se strinja, ponudni pa mu lahko potem pošlje poljubno količino plačljivih sporočil. Zato je prvi predlog, da se to prepove

2. Trenutno mobilni operaterji ob sklenitvi naročniških razmerij "zamolčijo" možnost raznih blokad. Upam si trditi da večina naročnikov, ko sklepa naročniško razmerje niti ne ve, da vse to obstaja. Zato predlagam, da bi morali ob sklenitvi mobilni operaterji ponuditi možnost VKLOPA teh storitev in razložiti kaj te storitve so. Privzeto pa bi bile te storitve blokirane. Seveda se pri operaterjih vse to trenutno da blokirati (pri nekaterih je za to potreben obisk poslovalnice. Prav tako preko spletnih portalov mobilnih operaterjev NI razvidno da so naročniki prijavljeni na takšne storitve). A vendar mobilni operaterji trenutno ob sklenitvi razmerij "zamolčijo" to možnost (oziroma je skrita nekje na pogodbi, katere večino naročnikov ne prebere podrobno).

3. Glede na to, da je očitno operaterjem mobilnih omrežij v interesu, da sodelujejo z podjetji, ki se poslužujejo zavajanja oziroma slabih poslovnih praks, bi morali pristojni organi RS imeti vzvode za kaznovanje mobilnih operaterjev. Sami ponudniki teh storitev so tipično nabiralniška podjetja z sedeži v državah kjer so nedotakljivi. Trenutno lahko pristojni organi le opozarjajo prebivalstvo.

Hvala,

Jaka Bac

47 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 44 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR J Jaka Bac 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


27. 11. 2023

Odziv Ministrstva za digitalno preobrazbo

Skladno z 8. točko drugega odstavka 186. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju ZEKom-2) mora izvajalec storitev dostopa do interneta ali javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev potrošniku pred sklenitvijo naročniške pogodbe med drugim zagotoviti tudi informacije o »cenah uporabe storitev ali klicev na številke, za katere veljajo posebni pogoji oblikovanja cen (npr. klici na premijske številke, storitve pošiljanja zabavnih sporočil)«.

Plačljiva SMS sporočila, na kar se opisana problematika nanaša, so v nacionalni zakonodaji posredno omenjena v 198. členu ZEKom-2, ki ureja spremljanje in nadzor porabe storitev. 198. člen ZEKom-2 določa, da mora izvajalec storitev dostopa do interneta in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev naročniku, ki je potrošnik, zagotoviti možnosti za spremljanje in nadzor porabe storitev, če naročnik za te storitve plačuje na podlagi dejanske časovne ali količinske porabe. Izvajalec v ta namen naročnika brezplačno obvesti pred dosegom količinske oziroma finančne meje, ki jo določi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) s splošnim aktom, in ob njenem dosegu. Izvajalec mora zagotoviti tudi, da lahko naročnik možnost obveščanja kadar koli izklopi. Tretji odstavek citiranega člena dalje določa, da agencija s splošnim aktom iz prvega odstavka tega člena podrobneje uredi način izvajanja tega člena ter da lahko z namenom zagotavljanja učinkovitega varstva končnih uporabnikov s splošnim aktom predpiše tudi zagotavljanje informacij o ravni porabe v zvezi s premijskimi storitvami in drugimi storitvami, za katere veljajo posebni pogoji oblikovanja cen. Skladno s citirano pravno podlago je agencija dne 6. 4. 2023 sprejela Splošni akt o spremljanju in nadzoru porabe storitev (Uradni list RS, št. 46/23), ki je začel veljati dne 22. 6. 2023, pri čemer so morali izvajalci svoje splošne pogoje prilagoditi v roku iz 318. člena ZEKom-2, tj. do 11. 8. 2023.

Glede predloga prepovedi plačljivih SMS sporočil menimo, da teh s predpisom ni mogoče prepovedati, saj bi se s tem poseglo v svobodno gospodarsko pobudo, prav tako pa niso prepovedana z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah (Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah). Upoštevati je treba, da je poglavje zadevne direktive o pravicah uporabnikov maksimalno harmonizirano, kar pomeni, da odstopi v nacionalni zakonodaji (četudi v korist potrošnikov) niso dopustni.

Glede predloga za vzpostavitev vzvodov za kaznovanje mobilnih operaterjev pojasnjujemo, da nadzor nad zgoraj citiranimi določbami ZEKom-2 že opravlja agencija, prav tako agencija izvaja nadzor tudi nad omenjenim splošnim aktom.

Uporabnik ima v zvezi s SMS klubi na voljo naslednje možnosti: če že prejema plačljiva SMS sporočila in teh ne želi več prejemati, se lahko od njih odjavi (način odjave je naveden v SMS sporočilu ponudnika storitev oziroma na spletni strani ponudnika). Če je prepričan, da storitve ni naročil, pri operaterju reklamira izdan račun, reklamacijo lahko hkrati pošlje tudi ponudniku storitev in zahteva, da se mu posredujejo dokazila o naročilu teh storitev. Če se izkaže, da storitev ni naročil in ni soglašal s posredovanjem svojih osebnih podatkov (tj. telefonske številke), se lahko obrne na Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije oziroma na pristojne organe pregona. Vsekakor pa v vsakem primeru od operaterja zahteva blokado komercialnih sporočil (postopek je običajno opisan na spletni strani posameznega operaterja). Prav tako so postopek odjave in reklamacije, cenik ter splošni pogoji dostopni na spletnih straneh posameznih ponudnikov komercialnih storitev.

Glede na zgoraj navedeno menimo, da je vzpostavljena ustrezna pravna podlaga glede spremljanja in nadzora porabe storitev.

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 12. 9. 2023 | 08:44:23

Zaščita državljanov pred spornimi praksami ponudnikov storitev mobilne telefonije

Pozdravljeni,

Že dosti več kot 10 let zakonodaja dopušča, da ponudniki storitev mobilne telefonije dobesedno "kradejo" (oprostite izrazu) ranljivim skupinam, kot so otroci, starejši in osebam ki niso spretne pri uporabi modernih tehnologij.

Z poslanim SMS sporočilom "DA" se državljani zlahka ujamejo v pasti SMS klubov, na katere opozarja ZPS, Urad IP, AKOS, odvetniške pisarne in drugi.

Mobilni operaterji zavračajo reklamacije, govorijo strankam, da so "nekaj pritisnili" in podobno.

Ob sklenitvi naročniških razmerij ne omenjajo, da je možno uvesti blokado takoimenovanih "komercialnih sporočil", to možnost omenijo uporabniku, ko so že omogočili goljufijo enemu svojih pogodbenih partnerjev.

Na njihovih uporabniških portalih se teh blokad tipično ne da urediti, prav tako na portalih tipično ni razvidno da je se je njihov uporabnik naročil na plačljive vsebine (večinoma nevede in nehote).

Po trenutni zakonodaji državljani z poslanim SMS sporočilom "DA" vstopamo v pogodbo ne le z enim ampak kar dvema poslovnima subjektoma. Kdo sploh regulira sledljivost takšnih pogodb? Ali so dnevniki krmilnih aplikacij sistema za mobilno telefonijo zadosti verodostojen vir, ki lahko potrjuje, da je fizična oseba stopila v pogodbo z dvema poslovnima subjektoma? Kdo ščiti fizično osebo pred tem, da uslužbenci podjetja, ki nudi sotritve mobilne telefonije ne priredijo sistemskih dnevnikov?

Eden od ponudnikov mobilnih storitev (Telekom) je celo v lasti države, kar pomeni, da država sama omogoča goljufanje lastnih državljanov.

Po drugi strani pa moramo državljani za podaljšanje digitalnega potrdila za fizične osebe namestiti namensko aplikacijo za podpisovanje (ki žal niti približno ne sledi dobrim praksam digitalne varnosti) in z njo podpisati naš zahtevek za podajlšanje potrdila.

Pozdravljam pobudo in delo na digitalizaciji državnega poslovanja z vsemi aplikacijami, ki omogočajo državljanom enostavnejši dostop do zdravstva in državnih storitev (pri vseh teh aplikacijah je prijava dosti bolj kompleksna kot pa da pošljemo SMS sporočilo "DA" preko mobilnega telefona).

Eden od ključnih delov digitalizacije države bi moral biti tudi varnost državljanov. Z uvajanjem digitalnih storitev, brez regulacije obstoječih pasti, se bo področje kjer se lahko izvede napade le še povečalo.

Hvala,

Jaka Bac

Komentarji