16. 10. 2023
Odziv Ministrstva za finance
Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B, v nadaljevanju: ZIS) ureja sistem prirejanja iger na srečo na način, da igre na srečo potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju, da se preprečijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaščitijo mladoletniki in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo ter da se varujejo udeleženci iger na srečo.
ZIS v 6. členu določa, da je sprejemanje ali posredovanje vplačil, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, v Republiki Sloveniji prepovedano. To pomeni, da je oglaševanje dovoljeno le gospodarskim družbam, ki pridobijo koncesijo za prirejanje iger na srečo (v nadaljevanju: koncesionar), in katerih dejavnost je strogo nadzorovana. Nadzor nad izvajanjem določb ZIS in drugih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvaja Finančna uprava Republike Slovenije - Posebni finančni urad (v nadaljevanju: nadzorni organ).
Skladno z 8. členom ZIS mora koncesionar udeležence iger na srečo opozoriti na tveganja, zlasti na možnost zasvojenosti z igrami na srečo, jim zagotoviti napotke za odgovorno igranje in informacije o tem, kje lahko dobijo pomoč ob zasvojenosti. Vzpostavljen institut samoprepovedi je eden od ukrepov preprečevanja zasvojenosti z igrami na srečo v Republiki Sloveniji. Ta institut omogoča igralcu, da od koncesionarja s pisno izjavo zahteva, da mu za najmanj šest mesecev in največ tri leta prepove udeležbo pri igrah na srečo. Samoprepoved, ki je konkretno opredeljena v 9. členu ZIS, velja na celotnem območju Republike Slovenije, v primeru sklenjenega mednarodnega dogovora pa tudi na območju drugih držav.
Drugi ukrep, ki neposredno ščiti mladoletne osebe, je omejitev vstopa v igralnico oziroma igralni salon na podlagi 83. člena ZIS. Obisk igralnice oziroma igralnega salona in igranje spletnih iger na srečo je dovoljen samo osebam, starim najmanj 18 let. Zaščita drugih občutljivih (polnoletnih) oseb pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo je predvidena predvsem z osveščanjem gostov v igralnicah in igralnih salonih ter ukrepi odgovornega igralništva, ki ga morajo izvajati vsi koncesionarji. Osebje koncesionarja je pozorno na opozorilne znake igralcev, ki kažejo na problematično igranje oziroma odvisnost od iger na srečo. V pomoč pri prepoznavanju problematičnih oziroma patoloških igralcev jim je poseben vprašalnik za igralca, ki omogoča prepoznavanje stopnje odvisnosti od iger na srečo. Koncesionar mora s splošnim aktom opredeliti vse postopke in ukrepe, ki so namenjeni zaščiti igralca pred zasvojenostjo z igrami na srečo, kar vključuje obveščanje igralca o posledici čezmernega igranja in usposabljanje zaposlenih glede izvajanja odgovornega prirejanja iger na srečo.
Posredno zaščito mladoletnikov in drugih občutljivih oseb pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na sreč zagotavlja tudi 6. člen Pravilnika o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih (Uradni list RS, št. 31/07, 50/09, 71/09 – popr., 112/09 in 105/22), ki določa, da igralni salon ne sme biti lociran v neposredni bližini stanovanjskih območij, vzgojno-izobraževalnih zavodov, zdravstvenih in verskih ustanov.
Glede na navedeno pojasnjujemo, da trenutno veljavna zakonodaja s področja iger na srečo že prepoveduje oglaševanje za osebe, ki nimajo koncesije vlade za prirejanje iger na srečo. V zvezi z dovoljenim oglaševanjem oseb, ki imajo koncesijo vlade za prirejanje iger na srečo, pa sporočamo, da ne načrtujemo sprememb, saj menimo, da obstoječa zakonodaja s pomočjo starostne omejitve, instituta samoprepovedi in omejitvami glede lokacije igralnega salona v zadostni meri ščiti mladoletne in ranljive udeležence iger na srečo.