Prepoved gnojenja travniških površin / plevela

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Namen gnojenja je tlom vrniti tista rastlinska hranila, ki smo jih jeseni s pridelki odnesli s kmetijskih zemljišč ter v tleh zagotoviti zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni. Z gnojenjem torej rastlinam zagotavljamo hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov vključno s travinjem. Strokovno utemeljena uporaba gnojil je pomembna tudi za varovanje okolja, pri čemer je treba kmetijska zemljišča gnojiti takrat, ko rastline gnojila potrebujejo za svojo rast in razvoj. Zato so tudi določena časovna obdobja, ko je gnojenje prepovedano. Časovne prepovedi gnojenja z živinskimi gnojili in dovoljene količine vnosa dušika iz živinskih gnojil določa Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15, 12/17 in 44/22 – ZVO-2; v nadaljevanju: uredba).

Namen časovnih prepovedi je omejiti gnojenje v času, ko rastline hranil ne potrebujejo (torej izven rastne dobe, tj. pozimi). Gnojenje v tem času bi namreč lahko povzročalo tudi obremenjevanje okolja (predvsem vodnih virov), saj rastline v času mirovanja hranil ne potrebujejo, zato je nevarnost izpiranja hranil v primeru gnojenja pozimi ipd. še toliko večje.

Gnojila je treba uporabljati v skladu s potrebami rastlin, ki se določijo na podlagi pričakovanih pridelkov, tipov tal, razmer v tleh, podnebnih razmer, rabe zemljišč in drugih pridelovalnih razmer. Zato menimo, da je podani predlog nesprejemljiv in nestrokoven, saj bi prepovedal gnojenje v obdobju rasti travnika. Ne drži tudi trditev, da trava raste enako z gnojenjem ali brez in da za rast potrebuje zgolj vodo. Gre za trditev brez strokovne podlage, saj rastline, vključno s travo, za rast in razvoj poleg vode potrebujejo tudi rastlinska hranila, ki jih dodajamo z gnojenjem.

Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili v času visokih temperatur ni v skladu z dobro kmetijsko prakso, saj so izgube dušika v zrak pri takšnem načinu gnojenja večje. Zaradi tega kmete usmerjamo v uporabo tehnologij z manjšimi izpusti v zrak (direktna inkroporacija v tla ipd.) ter predvsem v upoštevanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju z namenom zmanjšanja izpustov dušikovih spojin v zrak. Uporaba živinskih gnojil je ključnega pomena tudi za ohranjanje rodovitnosti tal, ki se zrcali v izboljšanju vsebnosti organske snovi, večji zadrževalni sposobnosti tal za hranila ter posledično tudi manjši uporabi mineralnih gnojil. Zato tudi preko ukrepov Strateškega načrta za izvajanje skupne kmetijske politike 2023-2027 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira različne intervencije oziroma sheme kot na primer Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak, katere namen je zmanjšati izpuste amonijaka in vonjave pri gnojenju z živinskimi gnojili. Ta shema rezultira tudi v izboljšanju učinkovitosti kroženja dušika, kar ima vpliv tudi na zmanjšanje izpustov didušikovega oksida.