Razglasitev nevtralnosti države Slovenije

Odziv Ministrstva za zunanje in evropske zadeve

V skladu s prvim odstavkom 3.a člena Ustave Republike Slovenije lahko Republika Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira Državni zbor, z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot. V skladu z drugim odstavkom istega člena Ustave pa lahko Državni zbor pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prvega odstavka razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe, referenduma ni dopustno razpisati. 

V Sloveniji je 23. 3. 2003 potekal referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO). Za vstop v Nato je glasovalo 66,08 % volivcev. Državni zbor Republike Slovenije je 24. 2. 2004 z dvotretjinsko večino ratificiral Severnoatlantsko pogodbo, zelo kmalu zatem 29. 3. 2004 pa je Slovenija postala država članica NATO.

Pri polnopravnem članstvo v Natu gre za strateški cilj, ki smo si ga v Sloveniji zastavili že ob osamosvojitvi. Za članstvo smo si prizadevali zaradi temeljnih vrednot, strateških varnostnih interesov in vitalnih državnih interesov. Članstvo v Natu je Slovenijo umestilo v politični in varnostni okvir najrazvitejših zahodnih držav ter utrdilo njeno mednarodno prepoznavnost kot demokratične, miroljubne in v povezovanje usmerjene države. Slednje se odraža tudi v sprejetih strateških političnih dokumentih, vključno z Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije iz leta 2015, ki že v preambuli navaja, da je NATO temeljni okvir za zagotavljanje varnosti naše države.