Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Gensko spremenjena hrana

308 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

"Evropska komisija je odobrila gensko spremenjeno koruzo. Odobritev, ki bo veljala deset let, se ne nanaša na gojenje te koruze v EU, temveč le na njeno uporabo za živila in krmo."

Pri tem strokovnjaki "pozabljajo", da tako koruzo potrošniki uživajo preko mesa teh živali, ki so krmljene s tako koruzo.

Ker potrošniki, ki pa ne jemo mesa, nismo 100% prepričani ali kupujemo živila od gensko spremenjene rastline (koruzo, sojo,...), predlagam, da se zakonsko uvede, da proizvajalci dovolj jasno in vidno označijo na vseh tovrstnih izdelkih ali je gensko spremenjeno živilo ali ni in ali je prisotno GSŽ v izdelkih (npr. koruzni moki, koruznih tortilijah...).

Mislim, da si potrošniki to zaslužimo.

Da se spomnimo:

Vzporedno analizo in preiskavo z naslovom Poročilo o primerjavi koruze (v izvirniku The Corn Comparison Report) je naredila organizacija Profit Pro, objavila pa skupina, ki se ukvarja z osveščanjem glede nevarnosti gensko spremenjene hrane Moms Across America (Mame po Ameriki, op.p.). Analizirali so okoli 27 kilogramov običajne in gensko spremenjene koruze.

Več mangana, magnezija, kalcija, kalija, ...

Sodeč po poročilu je nevarnost gensko spremenjene koruze dvojna. Preiskava je namreč pokazala, da je »prava«, običajna koruza veliko bolj hranljiva kot gensko spremenjena – vsebuje sedemkrat več mangana, 437-krat več kalcija, 56-krat višjo vsebnost magnezija, prav tako pa še 16-kratno količino kalija, ki ga najdemo v gensko modificirani različici. Tako osiromašen pridelek izgubi skorajda vse zdrave vsebnosti, posledično pa tudi naziv zdrave hrane, po kateri je koruza sicer poznana.

Drugo zaskrbljujoče dejstvo pa sta visoki stopnji formaldehida in glifosata v gensko spremenjeni različici koruze. Formaldehid je namreč strupen plin, topen v vodi, glifosat pa strupen herbicid. V sklopu raziskave so v gensko spremenjeni koruzi našli kar 200 delcev formaldehida (in 13 delcev glifosata) na milijon, v običajni koruzi pa delca od katerega od obeh strupov. V poročilu so še zapisali, da so takšne količine obeh snovi dokazano nevarne in strupene.

V ZDA se je več milijonov ljudi pridružilo globalnemu shodu - Marš proti Monsantu. Ameriški senat je pred tem zavrnil zakon, po katerem bi bilo treba posebej označevati gensko spremenjeno hrano. Protesti so se odvili v okoli 50 državah po vsem svetu (tudi pri nas v Mariboru), protestniki pa so javnost skušali opozoriti na nevarnosti, ki jo predstavlja gensko spremenjena hrana.

Zemljani bi se morali združiti ob tako pomembni stvari in ne pustiti velikim korporacijam, da zastrupljajo tako nas, kot naše otroke in zemljo samo.

Vir: www.dnevnik.si/1042591527

38 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M max 120 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 2. 2024

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Področje gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu GSO) je urejeno z enotno evropsko zakonodajo, ki ureja postopke odobritve, označevanja in sledljivosti GSO. Proizvajalci v izdelkih lahko uporabljajo GSO, ki so odobreni po evropskem postopku in se je za njih predhodno opravila ocena tveganja v kateri se je ugotovilo, da so varni za uporabo v hrani oziroma v krmi.

Vsi proizvodi, ki so GSO, ki GSO vsebujejo ali so sestavljeni iz GSO in proizvodi, ki so proizvedeni iz GSO ali vsebujejo sestavine, proizvedene iz GSO morajo biti ustrezno označeni. Zahteve za označevanje so predpisane v Evropski Uredbi 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi in 1830/2003 o sledljivosti in označevanju GSO ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz GSO ter o spremembi Direktive 2001/18/ES. Prisotnost GSO mora biti označena v skladu z zahtevami navedenih evropskih uredb, ki sta v celoti zavezujoči in se neposredno uporabljata v vseh državah članicah EU.

Splošno označevanje živil je v EU harmonizirano z Uredbo EU 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom in poleg ostalega določa, da morajo biti vse navedbe, obvezne in prostovoljne, jasne in nezavajajoče za potrošnike.

Republika Slovenija z vidika nadzora namenja precejšnjo pozornost izdelkom, ki bi lahko vsebovali GSO. Letno, poleg rednega inšpekcijskega nadzora, izvedemo več monitoringov (semena, rastline/pridelki, živila in krma), hkrati pa ves čas izvajamo še izredni nadzor nad uvozom riža in riževih izdelkov s poreklom iz Kitajske. Pri nadzoru že dolga leta ugotavljamo, da se na slovenskem trgu pojavlja predvsem gensko spremenjena soja v krmi, in sicer v obliki sojinih tropin. Taka krma je po naših ugotovitvah tudi ustrezno označena. V monitoringih prisotnosti GSO, ki jih že vrsto let izvajamo ne zaznavamo prisotnosti GS sestavin v živilih. Dejstvo je, da evropski potrošniki živilom z GSO niso naklonjeni po njih ne povprašujejo in jih ne kupujejo zato jih proizvajalci in trgovci ne ponujajo. Poleg konvencionalnih, so brez GSO tudi ekološki izdelki in izdelki pridelani oz. proizvedeni po shemah »brez GSO«.

V EU in Sloveniji veljavna zakonodaja že predpisuje obvezno označevanje izdelkov, ki vsebujejo GSO, kar omogoča potrošnikom informirano izbiro in samostojno odločanje ali bodo taka živila uživali ali ne.

Na osnovi navedenega zaključujemo, da glede na podane informacije, trenutno ni potrebe po spremembi zakonodaje.

Komentarji