Gensko spremenjena hrana
"Evropska komisija je odobrila gensko spremenjeno koruzo. Odobritev, ki bo veljala deset let, se ne nanaša na gojenje te koruze v EU, temveč le na njeno uporabo za živila in krmo."
Pri tem strokovnjaki "pozabljajo", da tako koruzo potrošniki uživajo preko mesa teh živali, ki so krmljene s tako koruzo.
Ker potrošniki, ki pa ne jemo mesa, nismo 100% prepričani ali kupujemo živila od gensko spremenjene rastline (koruzo, sojo,...), predlagam, da se zakonsko uvede, da proizvajalci dovolj jasno in vidno označijo na vseh tovrstnih izdelkih ali je gensko spremenjeno živilo ali ni in ali je prisotno GSŽ v izdelkih (npr. koruzni moki, koruznih tortilijah...).
Mislim, da si potrošniki to zaslužimo.
Da se spomnimo:
Vzporedno analizo in preiskavo z naslovom Poročilo o primerjavi koruze (v izvirniku The Corn Comparison Report) je naredila organizacija Profit Pro, objavila pa skupina, ki se ukvarja z osveščanjem glede nevarnosti gensko spremenjene hrane Moms Across America (Mame po Ameriki, op.p.). Analizirali so okoli 27 kilogramov običajne in gensko spremenjene koruze.
Več mangana, magnezija, kalcija, kalija, ...
Sodeč po poročilu je nevarnost gensko spremenjene koruze dvojna. Preiskava je namreč pokazala, da je »prava«, običajna koruza veliko bolj hranljiva kot gensko spremenjena – vsebuje sedemkrat več mangana, 437-krat več kalcija, 56-krat višjo vsebnost magnezija, prav tako pa še 16-kratno količino kalija, ki ga najdemo v gensko modificirani različici. Tako osiromašen pridelek izgubi skorajda vse zdrave vsebnosti, posledično pa tudi naziv zdrave hrane, po kateri je koruza sicer poznana.
Drugo zaskrbljujoče dejstvo pa sta visoki stopnji formaldehida in glifosata v gensko spremenjeni različici koruze. Formaldehid je namreč strupen plin, topen v vodi, glifosat pa strupen herbicid. V sklopu raziskave so v gensko spremenjeni koruzi našli kar 200 delcev formaldehida (in 13 delcev glifosata) na milijon, v običajni koruzi pa delca od katerega od obeh strupov. V poročilu so še zapisali, da so takšne količine obeh snovi dokazano nevarne in strupene.
V ZDA se je več milijonov ljudi pridružilo globalnemu shodu - Marš proti Monsantu. Ameriški senat je pred tem zavrnil zakon, po katerem bi bilo treba posebej označevati gensko spremenjeno hrano. Protesti so se odvili v okoli 50 državah po vsem svetu (tudi pri nas v Mariboru), protestniki pa so javnost skušali opozoriti na nevarnosti, ki jo predstavlja gensko spremenjena hrana.
Zemljani bi se morali združiti ob tako pomembni stvari in ne pustiti velikim korporacijam, da zastrupljajo tako nas, kot naše otroke in zemljo samo.