10. 10. 2023
Odziv Ministrstva za finance
Ministrstvo za finance (v nadaljnjem besedilu: MF) je pristojno za pripravo in sprejem zakonodajnega okvira s področja poslovanja finančnega sektorja ter/oziroma prenos evropske zakonodaje s področja finančnega sistema v slovenski pravni red.
V Evropski uniji prodajo zavarovalnih produktov ureja Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (v nadaljnjem besedilu: IDD)[1]. IDD ureja vse načine prodaje zavarovanj, ne glede na to, ali zavarovalni produkt prodaja zaposleni na prodajnem okencu zavarovalnice, ali zavarovanje kupujete preko interneta ali preko zastopnike, ki ni nujno zaposlen v zavarovalnici.
IDD je v slovenski pravni red prenesena v Zakon o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1)[2]. 521. člen ZZavar-1 predpisuje katere določbe mora obsegati zavarovalna pogodba, 522. člen Zzavar-1 predpisuje podatke in informacije, s katerimi mora distributer zavarovalnih produktov ob sklenitvi zavarovalne pogodbe seznaniti stranko oziroma bodočega zavarovanca. 523. člen ZZavar-1 določa podatke in informacije, s katerimi mora distributer zavarovalnih produktov obveščati zavarovalca v času trajanja zavarovalne pogodbe. Nadalje 524. člen ZZavar-1 predpisuje, da mora distributer zavarovalnih produktov podatke in informacije iz zavarovalne pogodbe oziroma splošne zavarovalne pogoje zagotoviti potencialnemu zavarovalcu pisno v slovenskem jeziku. Podatki morajo biti podani razumljivo, odkrito, pošteno in strokovno v skladu z najboljšimi interesi zavarovalcev. 524. člen ZZavar-1 predpisuje, da so brez poseganja v določila zakona, ki ureja varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, podatki, ki jih distributer zavarovalnih produktov zagotovi zavarovalcu ali potencialnemu zavarovalcu, vključno s trženjskimi sporočili, pošteni, jasni in ne zavajajoči. Trženjska sporočila morajo biti vedno jasno prepoznana kot taka. 526. člen ZZavar-1 predpisuje, da mora biti besedilo splošnih zavarovalnih pogojev in obvestil enopomensko oblikovano, pregledno razčlenjeno, razumljivo in sestavljeno v slovenskem jeziku. ZZavar-1 v nekaj členih tudi dodatno predpisuje pogoje oziroma informacije, ki se zagotovijo potencialnim zavarovalcem pri prodaji zavarovalnih naložbenih produktov. ZZavar-1 v posebnem poglavju predpisuje pogoje za pravne in fizične osebe, ki opravljajo ali bodo začele opravljati distribucijo zavarovalnih produktov, v okviru katerega so določeni tudi pogoji za pridobitev dovoljenja tako za fizične osebe kot tudi za pravne osebe pri Agenciji za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja. Poglavje predpisuje tudi obveznosti zavarovalnega zastopnika in zavarovalnega posrednika do potencialnega oziroma prihodnjega zavarovalca/zavarovanca v smislu predstavitve in podajanja ter razlage informacij in značilnosti zavarovalnega produkta, ki mu ga ponuja. ZZavar-1 določa, da nad opravljanjem poslov zavarovalnega zastopanja in zavarovalnega posredovanja, ki jih opravljajo fizične osebe (zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki) ter nad opravljanjem dejavnosti zavarovalnega zastopanja in zavarovalnega posredovanja, ki jo opravljajo pravne osebe (zavarovalno zastopniške družbe in zavarovalno posredniške družbe) opravlja nadzor in izreka ukrepe Agencija za zavarovalni nadzor.
579. člen ZZavar-1 določa, da mora zavarovalnica, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba vzpostaviti notranji postopek reševanja pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj ter da je v vseh primerih potrebno pritožnikom odgovoriti. Zavarovalnica mora zagotoviti ustrezen in učinkovit postopek izvensodnega reševanja sporov z zavarovalci, zavarovanci in drugimi upravičenci iz zavarovanj pred nepristranskim in neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje sporov. Zavarovalci, zavarovanci, drugi upravičenci iz zavarovanj in združenja potrošnikov mu lahko pošljejo pobudo za začetek postopka, če se pritožbi iz prejšnjega odstavka ne ugodi ali o njej ne odloči v 30 dneh po njenem prejemu.
Zavarovalnica v zavarovalnih pogojih objavi informacijo o notranjem postopku za reševanje pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj ter o izvajalcu zunajsodnega reševanja sporov. Zavarovalno zastopniška družba in zavarovalno posredniška družba mora v skladu z 579. členom ZZavar-1 objaviti informacijo o notranjem postopku reševanja pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj na svoji spletni strani na vidnem mestu v vseh poslovnih prostorih, v katerih poslujejo s strankami.
Torej v primeru težav v zvezi z zavarovalno pogodbo se lahko zavarovalci, zavarovanci in drugi upravičenci najprej obrnejo na zavarovalnico, oziroma njeno pritožbeno komisijo. Če gre za težave v zvezi s prodajnim postopkom, je primerno pritožbo vložiti (tudi) pri zavarovalno zastopniški ali posredniški družbi, prek katere je bilo zavarovanje sklenjeno. Če pritožbena komisija ne ugodi pritožbi ali o pritožbi ne odloči v 30 dneh po njenem prejemu, se lahko zavarovanci, zavarovalci in drugi upravičenci iz zavarovalne pogodbe obrnejo na Mediacijski center Slovenskega zavarovalnega združenja GIZ, železna cesta 14, 1000 Ljubljana, ki sicer ne more izdati zavezujoče odločbe, pomaga pa doseči sporazum, ki spor razrešuje. Zavarovanci, zavarovalci in drugi upravičenci iz zavarovalnih pogodb se lahko v primeru težav v zvezi z zavarovalno pogodbo obrnejo tudi na Varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu pri Slovenskem zavarovalnem združenju, ki odloča o sporih med strankami in zavarovalnicami, ki nastanejo zaradi neupoštevanja zavarovalnega kodeksa in drugih dobrih poslovnih običajev. Varuh ne obravnava sporov, ki bi glede na svoj pravni značaj in vsebino sodili v pristojnost sodišča. Če zavarovanci, zavarovalci in drugi upravičenci iz zavarovalnih pogodb menijo, da je prišlo do zavajanja ali nepoštene poslovne prakse pri prodaji zavarovalnih produktov, se lahko obrnejo na Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Pogoje za poslovanje bank ureja Zakon o bančništvu (v nadaljnjem besedilu: ZBan-3). ZBan-3 tako v 31. členu določa, da lahko banka opravlja bančne storitve, finančne storitve, dodatne finančne storitve in pomožne storitve. Navedene storitve so opredeljene v podpoglavju 1.2. predmetnega zakona, pred njihovim opravljanjem pa morajo banke pridobiti dovoljenje nadzornega organa. ZBan-3 nadalje v okviru 350. člena nalaga bankam, da morajo potrošnikom omogočiti izvensodno reševanje sporov v zvezi z bančnimi storitvami pred neodvisnim subjektom. Velja pa izpostaviti, da se ZBan-3 do načina izvajanja posameznih storitev (npr. glede navajanja drobnega tiska v okviru nudenja posameznih storitev) ne opredeljuje oz. to prepušča področnim zakonodajam.
V zvezi z drobnim tiskom pri bančnem poslovanju so relevantna zlasti določila Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: ZVPoT-1), ki govorijo o nepoštenih pogodbenih pogojih. V skladu z 20. členom ZVPoT-1 se za pogodbene pogoje štejejo vse tiste sestavine pogodbe, ki jih določi podjetje, zlasti tiste, ki so določene v obliki formularne pogodbe ali splošnih pogojev poslovanja, na katere se pogodba sklicuje. 21. člen ZVPoT-1 nadalje določa, da zavezujejo pogodbeni pogoji potrošnika le, če je bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom. Šteje se, da je bil potrošnik seznanjen s celotnim besedilom pogodbenih pogojev, če ga je nanje banka izrecno opozorila in če so mu bili dostopni brez težav. Člen nadalje določa, da morajo biti navedeni pogodbeni pogoji v jasnem in razumljivem jeziku. V zvezi z navedenim tako lahko zaključimo, da je zakonodaja na tem področju jasna glede morebitne protipravnosti drobnega tiska v bančnih pogodbah.