3. 10. 2023
Odziv Ministrstva za pravosodje
Trenutno še veljavna ureditev po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju[1] (v nadaljevanju ZFPPIPP) v petem odstavku 400. člena določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Ker pa je v 21. členu Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti[2] določeno, da države članice zagotovijo, da obdobje, po katerem je mogoče insolventnim podjetnikom popolno odpustiti njihove dolgove, ni daljše od treh let, začenši najpozneje z enim od naslednjih datumov: (a) v primeru postopka, ki vključuje načrt za odplačilo dolgov, z datumom odločitve sodnega ali upravnega organa o potrditvi načrta ali začetka njegovega izvajanja, ali (b) v primeru katerega koli drugega postopka, z datumom odločitve sodnega ali upravnega organa o uvedbi postopka ali oblikovanja stečajne mase podjetnika, je bilo treba ureditev v ZFPPIPP uskladiti z navedeno določbo Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti. Slednja državam članicam nalaga, da zagotovijo, da se insolventnim podjetnikom, ki so izpolnili svoje obveznosti, kadar take obveznosti obstajajo po nacionalnem pravu, odpustijo dolgovi po izteku preizkusne dobe za odpust dolgov, ne da bi bilo treba pri sodnem ali upravnem organu vložiti zahtevek za uvedbo dodatnega postopka. Države članice lahko ohranijo ali uvedejo določbe, ki sodnemu ali upravnemu organu omogočajo, da preveri, ali so podjetniki izpolnili obveznosti za pridobitev odpusta dolgov. Države članice pa lahko tudi določijo, da popoln odpust dolgov ne ovira nadaljevanja postopka v primeru insolventnosti, ki vključuje unovčenje in razdelitev podjetnikovega premoženja, ki je bilo del njegove stečajne mase na datum izteka preizkusne dobe za odpust dolgov.
Glede na navedeno so bile z namenom uskladitve ZFPPIPP z določbami Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (EVA 2016-2030-0030; v nadaljevanju novela ZFPPIPP-H) predlagane spremembe petega in osmega odstavka 400. člena tako, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od enega leta in ne daljše od treh let od začetka postopka odpusta obveznosti. Sodišče pa po predlagani spremenjeni določbi osmega odstavka na predlog upravitelja lahko določi tudi preizkusno obdobje, ki je krajše od enega leta, pri čemer je ohranjena ureditev, po kateri preizkusno obdobje ne more biti krajše od šest mesecev. Taka ureditev je bila v okviru noveli ZFPPIPP-H dne 20. 9. 2023 v Državnem zboru Republike Slovenije[3] tudi sprejeta.
Navedeno rešitev skrajševanja preizkusnega obdobja je v postopku obravnavanja predloga novele ZFPPIPP-H pozdravilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki spremlja razvoj sodne prakse in ocenjuje, da je tako določeno obdobje primerno, saj vestnemu upniku in skrbnemu upravitelju omogoča preizkus prizadevanja dolžnika za poplačilo terjatev upnikov in tudi preizkus obstoja morebitnih ugovor zoper odpust obveznosti. V postopku odpusta obveznosti se namreč z novelo ZFPPIPP-H zaostruje kriterij za odpust obveznosti, in sicer tako, da sodišče kot relevantno okoliščino presoja tudi prizadevanje dolžnika, da izpolni obveznosti do upnikov. Dolžnikova dolžnost torej je, da si s svojimi aktivnostmi (ravnanji) tekom celotnega preizkusnega obdobja prizadeva za poplačilo upnikov, sicer odpust obveznosti ni dovoljen. Če si stečajni dolžnik tekom preizkusnega obdobja v zadostni meri ne prizadeva za poplačilo vsaj 10 odstotkov terjatev upnikov in namesto denarnih sredstev sprejema druge nedenarne ugodnosti (kot je na primer neodplačna uporaba premoženja, ki ni v lasti njegovih ožjih družinskih članov), pa tovrstna ravnanja ali opustitve, če se ne dokaže drugače, pomenijo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Prav tako se s spremembami v noveli ZFPPIPP-H sodišču omogoča, da bolj prosto presoja, kakšno težo ima posamezna kršitev, ki jo stori dolžnik v tem obdobju in kolikšen je njen vpliv na sam odpust obveznosti.
Glede na citirano določbo Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti na ministrstvu menimo, da predlog dvakratnega podaljšanja preizkusnega obdobja ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj bi ureditev v predlagani smeri pomenila neskladnost z Direktivo o prestrukturiranju in insolventnosti.