Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukinitev državnega financiranja za potrošnika zavajajočih ter javnemu zdravju in okolju škodljivih kampanj

2419 OGLEDOV 134 KOMENTARJEV

V medijih v teh tednih poslušamo, da Vlada RS v tem sklicu preveč intenzivno uporablja proračunska sredstva. A hkrati smo ves čas priča izredno intenzivni kampanji "Naše super meso - Naša super hrana", ki je v veliki meri financirana preko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ravno s proračunskimi sredstvi. Gre skoraj za 1 milijon EUR sredstev iz državnega proračuna za leta 2023-2025 [1]. In to kljub temu, da meso ni skupina živil, pri kateri bi imeli prenizko samooskrbo, če v ozir vzamemo zdravstvena priporočila glede uživanja mesa. Še več: Slovenci pojemo mnogo preveč mesa [2]. Iz državnega proračuna sofinancirane kampanje, ki nas prepričujejo, da je meso neke vrste “super hrana”, še dodatno poslabšujejo javno zdravje. Dodatna poraba mesa pa dodatno obremenjuje tudi naše okolje [3]; - obremenjevanje okolja pa javno zdravje še dodatno poslabšuje tudi na dolgi rok. Naj ob tem spomnimo, da tudi če bi vsi jedli le slovensko meso in nič uvoženega, bi slovenska živinoreja ob trenutni porabi mesa imela previsok okoljski odtis [4]. Prav tako: če bi vsi jedli le slovensko meso in nič uvoženega, bi ob trenutni porabi mesa to še vedno bilo škodljivo za javno zdravje [2]. Previsok vnos mesa je preko vpliva na bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2 in raka med glavnimi ubijalci [5, 6, 7].

Citiramo tudi Zvezo potrošnikov Slovenije: "Zavzemamo se tudi za prepoved promoviranja izdelkov, ki bi jih Evropejci morali jesti in piti manj, npr. rdečega mesa in alkoholnih pijač." [8]

Predlog vladi 1:

Predlagamo torej prekinitev državnega financiranja kampanje "Naše super meso - Naša super hrana", saj je to financiranje tako ali tako napačna odločitev prejšnjih vlad in napaka bi bila, če bi trenutna vlada to odločitev še naprej ponavljala. Zaradi zgoraj omenjene problematike bi v korist državljanov bila smiselna kampanja, ki bi pomagala bistveno zmanjšati naš vnos mesa.

Predlog vladi 2:

Predlagamo prepoved psevdoznanstvenih izrazov "super meso" in "super hrana" v oglasih kampanje, saj gre za veliko zavajanje potrošnikov. Meso z javnozdravstvenega in z okoljskega vidika ni super, ne glede na poreklo.

Hvala vnaprej za resno obravnavo tega predloga.

Predlagatelji:

Slovensko vegansko društvo

Viri:

[1] Odredba o Programu promocije sektorja pridelave in predelave mesa za obdobje 2023–2025 - Priloga: Program promocije sektorja pridelave in predelave mesa za obdobje 2023–2025. www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE2751

[2] Gregorič, M., Hristov, H., Blaznik, U., Koroušić Seljak, B., Delfar, N., & Pravst, I. (2022). Dietary Intakes of Slovenian Adults and Elderly: Design and Results of the National Dietary Study SI.Menu 2017/18. Nutrients, 14(17), 3618. doi.org/10.3390/nu14173618

[3] Willett, W., Rockström, J., Loken, B., Springmann, M., Lang, T., Vermeulen, S., Garnett, T., Tilman, D., DeClerck, F., Wood, A., Jonell, M., Clark, M., Gordon, L. J., Fanzo, J., Hawkes, C., Zurayk, R., Rivera, J. A., De Vries, W., Majele Sibanda, L., Afshin, A., … Murray, C. J. L. (2019). Food in the Anthropocene: the EAT-Lancet Commission on healthy diets from sustainable food systems. Lancet (London, England), 393(10170), 447–492. doi.org/10.1016/S0140-6736(18)31788-4

[4] Vilma Sandström, Hugo Valin, Tamás Krisztin, Petr Havlík, Mario Herrero, Thomas Kastner. The role of trade in the greenhouse gas footprints of EU diets, Global Food Security, Volume 19, 2018, Pages 48-55, ISSN 2211-9124, doi.org/10.1016/j.gfs.2018.08.007.

[5] Chareonrungrueangchai, K., Wongkawinwoot, K., Anothaisintawee, T., & Reutrakul, S. (2020). Dietary Factors and Risks of Cardiovascular Diseases: An Umbrella Review. Nutrients, 12(4), 1088. doi.org/10.3390/nu12041088

[6] Bellou, V., Belbasis, L., Tzoulaki, I., & Evangelou, E. (2018). Risk factors for type 2 diabetes mellitus: An exposure-wide umbrella review of meta-analyses. PloS one, 13(3), e0194127. doi.org/10.1371/journal.pone.0194127

[7] Norat, T., Scoccianti, C., Boutron-Ruault, M. C., Anderson, A., Berrino, F., Cecchini, M., Espina, C., Key, T., Leitzmann, M., Powers, H., Wiseman, M., & Romieu, I. (2015). European Code against Cancer 4th Edition: Diet and cancer. Cancer epidemiology, 39 Suppl 1, S56–S66. doi.org/10.1016/j.canep.2014.12.016

[8] Zveza potrošnikov Slovenije. Iluzija izbire: Nekdo se je za vas odločil, kaj boste jedli za kosilo [29. junij 2023]. www.zps.si/aktualne-vsebine/izjave-za-javnost/iluzija-izbire-nekdo-se-je-za-vas-odlocil-kaj-boste-jedli-za-kosilo-2023-06-29

164 glasov

32 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D Dani S. 2 predloga

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 27. 7. 2023
KONEC OBRAVNAVE 25. 8. 2023
ODGOVOR 19. 12. 2023

Priloge:

super-meso.pdf

Odgovor

19. 12. 2023

Odziv Ministrstva za zdravje

Z javnozdravstvenega vidika lahko povemo, da Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) že dolga leta opozarja, da je meso, če ga uživamo nad priporočili, dejavnik tveganja za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, zobnih bolezni in osteoporoze, je pa tudi dejavnik tveganja za razvoj rakavih obolenj. Priporočila zdravega načina prehranjevanja, ki jih oblikuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), temeljijo na uživanju pestre mešane prehrane, sestavljene iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. Priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam ter kakovostnim maščobam rastlinskega izvora.

Nacionalna priporočila zdravega prehranjevanja na jedilnik vključujejo uživanje:

rdečega mesa največ dvakrat do trikrat na teden,
belega mesa (perutninsko meso) do trikrat na teden,
rib pa vsaj enkrat do dvakrat na teden.

Pestra mešana prehrana vključuje tudi meso v zmernih količinah, saj je meso pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti. Meso v prehrani človeka, še posebej v obdobju rasti in razvoja, zanesljivo zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 ter vseh esencialnih aminokislin in maščobnih kislin. Zaradi teh razlogov je njegovo zmerno vključevanje v pestro mešano prehrano v skladu s priporočili o količinah in pogostosti upravičeno.

Meso in predvsem mesni izdelki pa lahko vsebujejo tudi velik delež skupnih in nasičenih maščob. Veliko študij povezuje prekomerno uživanje mesa in mesnih izdelkov s povišanim celokupnim vnosom maščob in še zlasti neželenimi nasičenimi maščobnimi kislinami. Zaradi večje vsebnosti maščob imajo mesni izdelki v povprečju tudi višjo energijsko vrednost. Vsebujejo pa lahko veliko dodane soli in aditivov. Pri tveganju za zdravje so pomembne tudi količine, saj se verjetnost za razvoj raka povečuje z zaužito količino. Uživanje več kot 300 g rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden že lahko predstavlja tveganje, medtem ko količine nad 500 g na teden predstavljajo resno tveganje za zdravje. Po podatkih nekaterih presojanih študij IARC navaja, da vsakih 50 g dnevno zaužitih mesnih izdelkov poveča tveganje za razvoj raka za 18 odstotkov. Rakotvornost ni enkraten dogodek, na nastanek in razvoj raka vpliva količina in pogostost uživanja posameznih kritičnih sestavin hrane, poleg tega pa še vrsta drugih dejavnikov življenjskega sloga (druge nezdrave prehranjevalne navade, kajenje, alkohol, telesna nedejavnost, stres itd.). Z zadostnim in pestrim uživanjem sadja in predvsem zelenjave vseh vrst, vključno z zelišči, pa na drugi strani prispevamo k vnosu zaščitnih snovi, ki lahko delujejo preventivno.

NIJZ že dalj časa opozarja, da je treba mesne izdelke uživati v priporočenih količinah in ne prepogosto. Predelava mesa namreč povzroči, da so v mesnih izdelkih prisotne snovi, ki so lahko nevarne zdravju: pri dimljenih suhomesnatih izdelkih je npr. problematična prisotnost N-nitrozaminov in policikličnih aromatskih ogljikovodikov; pri termični obdelavi mesa na visokih temperaturah (npr. pečenje na žaru) nastajajo poleg policikličnih aromatskih ogljikovodikov tudi heterociklični aromatski amini; povečano tveganje za razvoj nekaterih srčno-žilnih bolezni predstavljajo običajno višje vsebnosti soli in postopki priprave, ki zvečajo količino nasičenih in trans maščobnih kislin v pripravljenih mesnih jedeh in izdelkih. Zato NIJZ priporoča pripravo mesa s kuhanjem, dušenjem, pečenjem brez dodatka maščob (torej v lastnem soku).

Ukinitev državnega financiranja za potrošnika zavajajočih ter javnemu zdravju in okolju škodljivih kampanj

Priloge:

Odgovor

Odziv Ministrstva za zdravje

Komentarji