4. 9. 2023
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi s predlogom, da se popravi zakonodaja in doda ustrezne sankcije za primere, ko poslanci žalijo svojo funkcijo in s tem državo Slovenijo v Ljubljani ali v Evropi, Ministrstvo za javno upravo uvodoma pojasnjuje, da se ne more opredeljevati do predloga v zvezi z izvajanjem poslanske funkcije ali delom poslancem med trajanjem njihovega mandata.
V okviru svojih pristojnosti pa Ministrstvo za javno upravo v nadaljevanju posreduje naslednji odgovor:
Pravice in obveznosti poslancev ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12 in 17/22), ki v 21. in 22. členu ureja sicer ustavno zagotovljeno poslansko imuniteto in določa, da poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz drugega odstavka tega člena. Splošni Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91-I, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 109/12 in 21/13) ne ureja odgovornosti poslancev v zvezi z izvajanjem njihove funkcije.
Funkcija poslanca je sicer časovno vezana na mandat, po poteku mandata pa volivci na novih volitvah ponovno odločajo o primernosti kandidata za opravljanje funkcije. Razen z zakonom predpisanih postopkov ugotavljanja odgovornosti torej poslančevo odgovornost ugotavljajo in ocenjujejo volivci na volitvah.
Zakonodaja sicer eksplicitno ne definira poslančeve politične odgovornosti, kot tudi ne njihove objektivne odgovornosti, vendar pa je glede na možne sankcije v zvezi z njihovim nezakonitim, nepravilnim, neučinkovitim ali drugim krivdnim delom možno ugotoviti, da praksa priznava objektivno odgovornost kot del politične odgovornosti. Za razliko od formalnih procesnih predpostavk za ugotavljanje politične objektivne odgovornosti funkcionarjev (na primer kolektivna in individualna odgovornost vlade oziroma posameznega funkcionarja), ki so že določene v Ustavi Republike Slovenije in zakonih, so vsebinske predpostavke za uveljavljanje politične odgovornosti stvar presoje v konkretnih političnih ravnanjih in dogodkih. Politične sankcije za poslance se ob tem izrazijo v specifičnih političnih oblikah npr. kot javna kritika, pritiski na funkcionarja, da odstopi, neizvolitev, neimenovanje na drugo funkcijo, razrešitev.
Nadalje pojasnjujemo, da veljavna ureditev že sedaj ureja oblike odgovornosti poslancev, kot na primer ugotavljanje individualne kazenske odgovornosti v kazenskem postopku (upoštevaje njihovo ustavno določeno imuniteto) ali ugotavljanje individualne materialne odškodninske odgovornosti poslanca. Na podlagi 26. člena ustave ima namreč vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.
Poleg navedenih institutov za ugotavljanje odgovornosti poslancev v zvezi z izvajanjem njihove poslanske funkcije opozarjamo še, da je na spletni strani Državnega zbora objavljen Etični kodeks za poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije, ki ga je na 71. seji 12. 6. 2020 sprejel Kolegij predsednika Državnega zbora (v nadaljevanju: kolegij) in v 10. členu obravnava neetična ravnanja poslancev oziroma kršitve kodeksa. Določeno je, da takšna ravnanja obravnava kolegij na seji zaprti za javnost. Predlog za presojo kršitve kodeksa v obravnavo kolegiju predloži predsednik Državnega zbora ali podpredsednik Državnega zbora. Predlog in gradivo za odločanje je interne narave in ni dostopno javnosti. Kolegij s sklepom ugotovi, ali je bil kodeks kršen. Če ugotovi, da je bil kodeks kršen, izreče naslednje sankcije:
- opomin poslancu brez javne objave, če je šlo za manjšo kršitev;
- opomin poslancu z objavo na spletnih straneh Državnega zbora, če je šlo za hujšo kršitev;
- opomin poslancu z objavo na spletnih straneh Državnega zbora in razglasitvijo kršitve na naslednji seji Državnega zbora, če je poslanec hujšo kršitev ponavljal.
Zaključno še pojasnjujemo, da se lahko politična odgovornost poslancev ugotavlja v okviru parlamentarne preiskave, kar sicer ureja 93. člen Ustave Republike Slovenije, natančneje pa Zakon o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93, 63/94 – KZ, 22/21 – odl. US in 130/21 – odl. US, v nadaljevanju: ZPPre) in Poslovnik o parlamentarni preiskavi. Za pripravo in izvajanje obeh predpisov je sicer pristojen Državni zbor Republike Slovenije. ZPPre v 1. členu med drugim določa, da se parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena opravi takrat, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
Upoštevaje vse navedeno, kot pojasnjeno že v uvodu, odločitev o dopolnitvi zakonodaje v delu, ki ureja izvajanje poslanske funkcije v času poslančevega mandata, ni v pristojnosti Vlade Republike Slovenije.