Predlagam vladi, da umakne iz Zakona o dolgotrajni oskrbi upokojence, ki bi morali plačevati prispevek 1 %za dolgotrajno oskrbo.
Dovolj smo plačevali, da sedaj ne bi dostojno živeli z že tako mizernimi pokojninami.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
V zvezi z navedenim predlogom ministrstvo pojasnjuje, da je dolgotrajna oskrba v nekaterih razvitih državah že dolgo prepoznana kot »nova« veja socialne varnosti. Stroški dolgotrajne oskrbe so za posameznika lahko izjemno visoki in ogrožajo njegovo socialno varnost. Potreba posameznika po dolgotrajni oskrbi je povezana z odvisnostjo od pomoči druge osebe pri opravljanju vsakdanjih dejavnosti, kar lahko traja daljše obdobje. Raziskave za nekatere države kažejo, da približno četrtina prebivalcev, ki so danes stari 65 let, ne bo nikoli potrebovala storitev dolgotrajne oskrbe, vendar pa so za nekatere prebivalce stroški dolgotrajne oskrbe izjemno visoki in bodo lahko presegali povprečni razpoložljivi dohodek. Ker dolgotrajne oskrbe ne potrebujejo vsi prebivalci, je odvisnost od pomoči druge osebe opredeljena kot posebna potreba starejših, saj je starejša populacija najpogostejši uporabnik storitev dolgotrajne oskrbe.
Zakon o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23, v nadaljnjem besedilu: zakon) je začel veljati 3. 8. 2023. Zakon ureja financiranje dolgotrajne oskrbe na način, da vzpostavlja proračunski vir financiranja in uvedbo novega prispevka za dolgotrajno oskrbo oziroma nove prispevne stopnje v višini enega odstotka za delavce, enega odstotka za delodajalce ter enega odstotka za upokojence iz neto pokojnin. Zbiranje sredstev iz naslova socialnega prispevka za dolgotrajno oskrbo se prične s 1. julijem 2025. V primeru, da po letu 2028 zbrana sredstva ne bodo zadostovala za financiranje dolgotrajne oskrbe, zakon uvaja varovalko, in sicer, lastno udeležbo uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Takšen način financiranja zagotavlja vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe ter zagotavlja dostojno življenje za vse, predvsem starejše, ki so jim storitve dolgotrajne oskrbe namenjene v največjem obsegu.
Pojasnjujemo še, da v kolikor upokojenci ne bi plačevali prispevka za dolgotrajno oskrbo, ampak zgolj delavci in delodajalci, to na dolgi rok ne bi predstavljalo zadostnega financiranja. Glede na demografske projekcije se bo delovno aktivno prebivalstvo zmanjševalo, kar pomeni nižanje razpoložljivih sredstev za financiranje dolgotrajne oskrbe in vedno večji razkorak med prihodki in potrebnimi sredstvi. Navsezadnje gre pri upokojencih za zavarovance, ki so jim pravice do dolgotrajne oskrbe namenjene v največjem obsegu, zato je prav, da tudi upokojenci prispevajo v obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Iz zgoraj navedenih razlogov ministrstvo meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo