Predlagam, da v Bruslju naši zastopniki podajo sklep, po katerem naj bi na proizvodih EU bila navodila in ostalia besedila napisana v jezikih vseh držav - članicah EU. Opaziti je namreč, da je slovenščina večkrat zapostavljena oziroma izpuščena (v slovenščini ni navodil itd.!), so pa v ruščini, turščini pa šev katerem drugem jeziku. Čudno. Zakaj je tako?
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22; v nadaljnjem besedilu: ZVPot-1) določa osnovne obveznosti podjetij glede uporabe jezika pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga, storitev in digitalne vsebine potrošnikom. ZVPot-1 tako na jezikovnem področju med drugim opredeljuje jezikovne zahteve za:
Na podlagi prvega odstavka 7. člena ZVPot-1 mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Pri tem mora v pisnih sporočilih uporabljati celotno ime svoje firme in sedež. V kolikor podjetje s potrošniki ne posluje v slovenskem jeziku ali jeziku italijanske ali madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer narodni skupnosti avtohtono živita, gre za prekršek pri katerem je predpisana globa v skladu z 2. točko prvega in drugim odstavkom 240. člena ZVPot-1.
Pri označevanju blaga, storitve in digitalne vsebine mora podjetje potrošniku v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZVPot-1 posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti blaga, storitve in digitalne vsebine. Te informacije morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv. Namesto besednega jezika lahko podjetje pri označevanju blaga, storitve in digitalne vsebine uporablja tudi splošno razumljive simbole in slike.
Procesi poslovanja, v katerih mora podjetje na območjih narodnih skupnosti uporabljati tudi jezik narodne skupnosti, so podrobneje določeni s Pravilnikom o uporabi jezikov narodnih skupnosti v procesih poslovanja podjetij s potrošniki na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost (Uradni list RS, št. 142/22) v nadaljnjem besedilu: Pravilnik). Tako 3. člen Pravilnika določa, da mora podjetje poleg slovenskega uporabljati tudi jezik narodne skupnosti pri podajanju osnovnih informacij glede značilnosti, prodajnih pogojev, namembnosti, sestave in uporabe blaga ali storitve, v cenikih, če so predpisani s posebnim zakonom ter v obvestilih o obratovalnih časih.
Kot je določeno v drugem odstavku 36. člena ZVPot-1, morajo biti oglaševalska sporočila v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv. V kolikor podjetje oglašuje blago, storitev ali digitalno vsebino na način, ki je v nasprotju z drugim odstavkom 36. člena ZVPot-1 in to ugotovi pristojni inšpekcijski organ, le-ta v skladu z 1. točko 235. člena ZVPot-1 z odločbo prepove oglaševanje blaga, storitve ali digitalne vsebine do odprave pomanjkljivosti ali prepove objavo oglaševalskega sporočila, če ta še ni objavljen, a je tik pred javno objavo. Hkrati pa gre tudi za prekršek pri katerem je predpisana globa v skladu s 9. točko prvega in drugim odstavkom 239. člena ZVPot-1.
Pri poslovanju podjetij s potrošniki je pomembna tudi zakonodajna ureditev glede uporabe jezika na področju garancijskih listov, saj mora biti garancijski list na podlagi tretjega odstavka 91. člena ZVPot-1 potrošniku sestavljen v jasnem in razumljivem jeziku ter izdan na trajnem nosilcu podatkov. Kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije, mora biti garancijski list v celoti v slovenskem jeziku. Kadar garancijski list ni sestavljen tako, da je potrošniku lahko razumljiv, ali ni izdan na trajnem nosilcu podatkov, ki je potrošniku dostopen, ali ni v celoti v slovenskem jeziku, kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije in to ugotovi pristojni inšpekcijski organ, le-ta v skladu z 10. točko 234. člena ZVPot-1 izda odločbo, s katero prepove prodajo blaga oziroma prepove opravljanje storitev do odprave pomanjkljivosti, hkrati pa gre tudi za prekršek pri katerem je predpisana globa v skladu z 32. točko prvega in drugim odstavkom 240. člena ZVPot-1.
Dodatno področje, ki je prav tako pomembno za varstvo potrošnikov so navodila za uporabo blaga. Na podlagi prvega odstavka 10. člena ZVPot-1, mora proizvajalec za blago, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek ali bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali za druge ali onesnažil okolje, priložiti navodilo za uporabo.
Navodilo za uporabo je skladno s petim odstavkom 10. člena ZVPot-1 v povezavi s tretjim odstavkom 10. člena ZVPot-1 dolžno priložiti tudi podjetje pri prodaji blaga potrošnikom, le-to pa je lahko v obliki besedila, slike, skice ali simbola oziroma kombinacije teh oblik. Pri tem pa mora biti vsebina navodila za uporabo skladno s četrtim odstavkom 10. člena ZVPot-1 za potrošnika lahko razumljiva in mu mora omogočati pravilno uporabo blaga. Kadar je blago namenjeno prodaji na ozemiju Republike Slovenije, mora biti navodilo za uporabo v celoti v slovenskem jeziku. V kolikor vsebina navodil za uporabo za potrošnika ni lahko razumljiva ali mu ne omogoča pravilne uporabe blaga ali navodilo za uporabo ni v celoti v slovenskem jeziku, kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije, gre za prekršek pri katerem je predpisana globa v skladu z 6. točko prvega in drugim odstavkom 240. člena ZVPot-1.
ZVPot-1 pa v svojih določbah glede uporabe jezika ne predpisuje vrstnega reda različnih uporabljenih jezikov, saj je ključni namen teh določb razumljivost za slovenske potrošnike. Po drugi strani pa pojasnjujemo tudi, da ZVPot-1 ne opredeljuje niti prepovedi uporabe jezikov izven EU, saj gre za poslovno odločitev podjetij, na Katere trge prodajajo svoje blago.
Podobno velja za področje tehnične zakonodaje, kjer Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode (Uradni list RS, št. 17/11 in 29/23) in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akti, med drugim urejajo pogoje dajanja tehničnih proizvodov na trg in listine, ki morajo biti priložene ob dostopnosti na trgu oziroma ob uporabi.
Podrobnejše zahteve glede listin, ki morajo biti priložene (sem sodi tudi zahteva za navodila v slovenskem jeziku) so opredeljene v sektorskih predpisih za posamezne proizvode in so določene glede na vrsto proizvoda. Vrstni red uporabljenih jezikov tudi tu ni določen, kot tudi ne prepoved uporabe jezikov izven EU. Razlog za to je pojasnjen zgoraj.
Na ministrstvu menimo, da zakonodaja s področja varstva potrošnikov in uporabe slovenskega in/ali razumljivega jezika Že predstavlja ustrezno pravno podlago za zagotavljanje in izvajanje pravic potrošnikov pri poslovanju s podjetji, zato je v tem delu ministrstvo trenutno nima namena spreminjati. V kolikor pa potrošniki zaznajo kršitve podjetij s področja jezikovnih zahtev ZVPot-1, pa predlagamo, da podajo prijavo na pristojni inšpekcijski organ, to je Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki bo zoper takšna podjetja ukrepalo v skladu z zakonodajo.