Spremeba zakona o verah, da bomo lahko pobirali verske davke

Odziv Ministrstva za kulturo

Ustava Republike Slovenije izrecno ne opredeljuje pravne subjektivitete verskih skupnosti, vendar so v slovenskem pravnem sistemu verske skupnosti po načelu ločenosti države in verskih skupnosti institucije civilnega oziroma pravne osebe zasebnega prava in ne pravne osebe javnega prava. Pravne osebe javnega prava se za razliko od pravnih oseb zasebnega prava ustanovijo z zakonom ali drugim upravnim aktom.

Za osebe javnega prava je značilno izvrševanje javnih pooblastil, financiranje iz državnega proračuna ali proračuna občine, sestava in imenovanje organov s strani države ali občine, nadzor Računskega sodišča itd.. Vendar pa se javna pooblastila lahko podelijo tudi osebam zasebnega prava za opravljanje točno določenih nalog. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Rm-1/02 (Uradni list RS, št. 118/03) v 40. točki obrazložitve ugotovilo, da Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih ne daje pravne podlage za priznanje javnopravnega statusa teritorialnih in personalnih institucij Katoliške Cerkve. Da so registrirane cerkve in druge verske skupnosti pravne osebe zasebnega in ne javnega prava izrecno določa tudi 6. člen ZVS.

Tudi Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je veljal do uveljavitve ZVS, je v 7. členu določal, da so verske skupnosti pravne osebe po civilnem pravu.

Glede odnosa med državo in verskimi skupnostmi pa ponovno poudarjamo, da pravni položaj verskih skupnosti v Republiki Sloveniji ter odnos me državo in verskimi skupnostmi opredeljujejo tri ustavna načela: načelo o ločenosti države in verskih skupnosti (prvi odstavek 7. člena Ustave), načelo svobodnega delovanja verskih skupnosti in načelo enakopravnosti verskih skupnosti (drugi odstavek 7. člena Ustave). Do načela o ločenosti se je Ustavno sodišče izčrpno opredelilo v mnenju št. Rm-1/02 (Uradni list RS, št. 118/03) in št. U-I-92/07 (Uradni list RS, št. 46/10) “Ocenilo je, da načelo o ločenosti, zagotavlja verskim skupnostim popolnoma svobodno delovanje na njihovem verskem (duhovnem) področju. Preprečuje vsakršno širitev državnih pristojnosti na zadeve, ki so izključno verske narave ali ki sodijo v notranje zadeve verskih skupnosti (podobno tudi v odločbi št. U-I-354/06). Na področjih, na katerih delovanje verskih skupnosti posega v pristojnosti države, pa je svoboda delovanja verskih skupnosti kot sestavni del načela o ločenosti države in verskih skupnosti omejena s suverenostjo države. Verskim skupnostim ne preprečuje opravljanja dejavnosti na različnih področjih družbenega življenja (npr. vzgojne, karitatitve, socialne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti). Zaradi načela suverenosti (notranja državna suverenost) le država določa meje, do katerih je opravljanje nalog iz državne pristojnosti mogoče prepustiti zasebni sferi in pod kakšnimi pogoji.”

Ministrstvo za kulturo se za pobudo državljana zahvaljuje in pojasnjuje, da glede na obstoječe razumevanje ustavnega načela o ločitvi države in verskih skupnosti predloga državljana ni mogoče podpreti.