Ureditev prometnega kaosa

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

V zvezi s podanim predlogom je treba uvodoma poudariti, da se na Ministrstvu za infrastrukturo zavedamo problematike, ki jo povzročajo zastoji v cestnem prometu, ki so v zadnjem obdobju zaradi naraščanja že tako visokih prometnih obremenitev še bolj izraziti. Ukrepi za zmanjšanje zastojev se morajo predvsem nanašati na ukrepe trajnostne mobilnosti in ostale ukrepe, ki bodo rezultirali v zmanjšanje cestnega prometa, zlasti v času prometnih konic (krepitev javnega prometa in železniške infrastrukture, uvedba ugodnosti za vozila, v katerih je več potnikov, spodbujanje dela od doma, spodbude podjetij za uporabo trajnostnih oblik prometa s strani zaposlenih, opuščanje nenujnih voženj…), ter na ukrepe za krepitev zmogljivosti cestne infrastrukture, kjer je to ob upoštevanju obremenjenosti cestne infrastrukture nujno (uvedba sistemov ITS, uvedba dodatnih prometnih pasov, v primerih utemeljenosti tudi razširitve cest ali gradnje novih prometnih povezav).

V zvezi s predlagano prepovedjo vožnje tovornih vozil v času jutranje prometne konice na obremenjenih avtocestnih odsekih ocenjujemo, da bi predlagani ukrep povzročil precejšnje motnje pri delovanju domačih gospodarskih subjektov. Omejitve prometa težkih tovornih vozil se namreč že izvajajo ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, ter ob koncih tedna v času turistične sezone. Obstoječe omejitve prometa težkih tovornih vozil se nanašajo na obdobja, ko gospodarstvo deluje v delno omejenem obsegu, zato vpliv na poslovanje podjetij in oskrbo z blagom ni tako izrazit, kot bi bil pri omejevanju v času, ko gospodarski subjekti delujejo s polno zmogljivostjo. Poleg tega se v tem časovnem obdobju v precejšnji meri izvaja tudi oskrba trgovskih subjektov s prodajnimi artikli. Omejitev vožnje v tem času bi iz tega vidika pomenila tudi precejšnjo motnjo pri učinkovitosti delovanja dobavnih verig.

V okviru ukrepov spodbujanja trajnostne mobilnosti in nadgradnje sistema javnega potniškega prometa se izvajajo številne aktivnosti, mednje poleg nakupa sodobnih prevoznih sredstev in promocije koncepta trajnostne mobilnosti sodi tudi izgradnja različnih parkirišč (parkiraj in pelji, »car pooling«…). Tovrstni projekti se praviloma izvajajo na občinski ravni, pri čemer lahko posamezne občine konkurirajo tudi za koriščenje evropskih sredstev, saj gre za prioritetne projekte trajnostne mobilnosti, katerim tudi prometna politika EU namenja precejšnja finančna sredstva. V teku so tudi aktivnosti za zagotovitev dodatnih parkirnih mest za tovorna vozila na obstoječih prometnih površinah ob avtocestnem križu in zagotovitev varnih in varovanih parkirišč. Zagotavljanje boljše mobilnosti in dostopnosti, učinkovito upravljanje prometnih tokov, zagotavljanje prometne varnosti, manjša poraba energije ter manjše okoljske obremenitve so vsekakor pomembna področja, ki se jim v zadnjem obdobju namenja vedno večji poudarek.