19. 9. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) si v skladu s pristojnostmi, nalogami in poslanstvom vztrajno prizadeva, da naslavlja in obravnava socialne probleme prebivalstva Republike Slovenije in si po drugi strani prizadeva, da bi bile vse oblike socialne pomoči države čim bolj učinkovite in bi dosegle svoj namen. Ob tem se ministrstvo zaveda tveganj, povezanih z izkoriščanjem pravic iz javnih sredstev ter si prizadeva odpraviti čim več anomalij, ki se pokažejo v sistemu dodeljevanja vseh oblik socialne pomoči.
Vezano na problematiko, ki jo zaznava in v svojem predlogu naslavlja predlagatelj, uvodoma pojasnjujemo, da so na podlagi 3. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1) do socialnovarstvenih transferjev upravičeni le tisti tujci, ki v Republiki Sloveniji dejansko prebivajo, imajo veljavno dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče. Ob tem velja poudariti, da tujci v Republiko Slovenijo praviloma vstopajo in v njej prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, ki ga nato podaljšujejo, tako ob vlogi za izdajo kot ob podaljšanju dovoljenja pa morajo izkazati, da razpolagajo oziroma imajo zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje oziroma jim je preživljanje drugače zagotovljeno za celoten čas veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje.
Glede na navedeno ter upoštevajoč, da tujci dovoljenje za stalno prebivanje, skladno z določbami Zakona o tujcih, (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP in 48/23) lahko praviloma pridobijo le na podlagi predhodnega 5-letnega neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji, je mogoče ugotoviti, da bo tujec, državljan države, ki ni članica EU, do socialnovarstvenih transferjev lahko upravičen šele po petih letih neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno ministrstvo pojasnjuje, da sistem ne omogoča izkoriščanja socialnovarstvenih transferjev na način, kot ga opisuje predlagatelj.
Vezano na predlog, da bi bili tujci, državljani bivših republik SFRJ, do socialnovarstvenih transferjev upravičeni šele po desetih letih prebivanja v Republiki Sloveniji, ministrstvo pojasnjuje, da je Republika Slovenija v svoj pravni red (Zakon o tujcih) prenesla Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004). Predmetna direktiva, ki zavezuje tako Republiko Slovenijo kot druge države članice EU, v čl. 4(1) namreč določa, da so državljani tretjih držav, ki najmanj pet let zakonito in neprekinjeno prebivajo na ozemlju države članice EU in izpolnjujejo druge zakonske pogoje, upravičeni do statusa rezidentov za daljši čas v tisti državi (stalno prebivanje), skladno s čl. 11(1)d predmetne direktiva pa mora država članica EU državljanom tretjih držav, ki imajo status rezidenta za daljši čas (stalno prebivanje), zagotoviti dostop do socialne pomoči in socialnega varstva pod enakimi pogoji kot državljanom tiste države. Glede na navedeno bi rešitev, kot jo predlaga predlagatelj, pomenila kršitev zakonodaje EU.
V zaključku ministrstvo še opozarja, da bi bila ureditev dostopa do socialne varnosti za tujce, ki prihajajo iz določenih držav, pod drugačnimi pogoji, kot veljajo za tujce, ki prihajajo iz drugih držav, diskriminatorna in neustavna.
V skladu z navedenim Vlada Republike Slovenije predloga ne podpira.