Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Vlada naj prepreči nadaljno obremenjevanje pokojninskega sistema s socialnimi transferji

403 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Predlagam, da se sociani transferji izločijo iz pokojniskega sistema. Socalni transferji, ki so dejansko strošek proračuna, se naj avtomatizirajo in z njimi se naj ne obremenjuje pokojninski sistem.

Pokojnine so bile, vsaj do nedavnega odvisne v večji meri od prispevkov upravičenca, kar se pa v zadnjem času naglo spreminja, saj je najnižja pokojnina vse bliže povprečni, kar ni pravično. Navedeno je posledica stalnega vmešavanja politike v obstoječe pokojnine. Namesto, da bi ta zagotovila avtomatske socialne transferje za tiste, ki imajo nižje pokojnine, politika z le temi obremenjuje pokojninski sistem. Vsak takšen ukrep nas postopoma vodi v uranilovko s končnim ciljem enakih pokojnin iz prvega stebra v višini socialnega minimuma. Cilj je, da bodo bodoči upokojenci prisiljeni vlagati v 3. steber, to je v naložbe, saj 2. stebra iz prispevkov delodajalca načeloma ne morejo pričakovati. To vlaganje pa pomeni tveganje, saj vemo, da se vsaih toliko časa svetovni finančni sistem poruši ali pride do kriz in se prihranki iz tega naslova lahko izničijo. V 40 letih do krize pride zagotovo. Skratka, cilj je ljudi in njihove prihranke za pokojnie prepistiti neusmiljenemu trgu kapitala.

V kolikor bo predlog sprejet in uveljavljen, se bo mogoče obstoječ pokojninski sistem ohranil, v kolikor ne, lahko pričakujemo porast nezaupanja in njegov kolaps ter v bodočnosti bedo upokojencev in le minimalne socialne transferje iz proračuna.

38 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Covid 19 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


14. 7. 2023

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Predlagatelju se uvodoma zahvaljujemo za podani predlog, ki ga bomo proučili v okviru prihodnjih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nadaljevanju pa v odgovor na podani predlog pošiljamo pojasnilo z vidika trenutno veljavne pokojninske in invalidske zakonodaje.

V zvezi z vašim dopisom pojasnjujemo, da je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji namenjeno zagotavljanju pravic ob nastopu določenih zavarovalnih rizikov, to so starost, invalidnost in smrt. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v osnovi zavarovalni sistem, kar pomeni, da se pravice iz sistema priznavajo na podlagi predhodnega dela in posledično zavarovanja ter plačila prispevkov. Pri priznavanju pravic mora tako obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, saj pokojnina predstavlja nadaljevanje oziroma nadomeščanje dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom aktivne dobe. Vendar pa pokojninski sistem kljub temu ni čisti »zavarovalniški« sistem, temveč gre za sistem, v katerem je osnovni zavarovalni princip dopolnjen z načelom solidarnosti.

Pravica do pokojnine je torej pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo in 40/23 – ZČmIS-1 – v nadaljevanju: ZPIZ-2) se pokojninska osnova, od katere odmerimo starostno, predčasno, invalidsko pokojnino in tudi vdovsko pokojnino, praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani prispevki. Višina pokojnine pa ni odvisna zgolj od pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč tudi od drugih okoliščin, med katere spada med drugim tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe, dosežena starost ob upokojitvi, predčasna upokojitev z malusi. Predmetni sistem zavarovanja vsebuje tudi določene elemente solidarnosti, kot so npr. instituti najnižje in najvišje pokojninske osnove, najnižje pokojnine, zagotovljene pokojnine, institut prištete dobe v okviru invalidske upokojitve. Pokojnina torej po eni strani predstavlja nadomestilo zaslužka iz časa aktivne dobe posameznika (premoženjski vidik pokojnine), po drugi strani pa zagotavlja tudi določen socialni minimum za posameznike, ki so imeli nizke prihodke v času aktivne dobe (solidarnostni vidik pokojnine).

Vzporedno s sistemom socialnega zavarovanja v Sloveniji obstaja tudi sistem socialnega varstva, ki med drugim omogoča posameznikom, ki brez lastne krivde nimajo zadosti sredstev za preživetje, prejetje določenih sredstev, ne glede na predhodno plačilo prispevkov. Med pravice iz tega sistema med drugim spadajo tudi pravice do denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka ter do izredne denarne socialne pomoči, o dodelitvi katerih se odloča na pristojnem centru za socialno delo. Pogoji za pridobitev teh pravic niso vezani na predhodno zavarovanje, temveč na socialno stisko posameznika.

Glede na demografske trende in izzive, ki jih prinaša staranje družbe, so potrebne spremembe pokojninskega sistema. MDDSZ se ob tem zaveda, da bo potrebno breme staranja pravično prerazporediti med vse generacije ter zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema na način, da bodo tudi generacije posameznikov, ki na trg dela šele vstopajo, iz sistema lahko črpale primerljive pravice vplačanim prispevkom. MDDSZ je v fazi prenove pokojninskega sistema. Osredotočili se bomo na korekcije parametrov obstoječega sistema, s katerimi bomo poskušali doseči tri temeljne cilje: izboljšanje socialnega položaja upokojencev, doseganje finančne vzdržnosti in izboljšanje preglednosti sistema. Pokojninski sistem je nujno potrebno prilagoditi obstoječim in prihajajočim družbenim okoliščinam, in sicer na podlagi strpne razprave, s katero bomo poiskali rešitve ob sodelovanju vseh generacij.

Komentarji