14. 7. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Predlagatelju se uvodoma zahvaljujemo za podani predlog, ki ga bomo proučili v okviru prihodnjih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nadaljevanju pa v odgovor na podani predlog pošiljamo pojasnilo z vidika trenutno veljavne pokojninske in invalidske zakonodaje.
V zvezi z vašim dopisom pojasnjujemo, da je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji namenjeno zagotavljanju pravic ob nastopu določenih zavarovalnih rizikov, to so starost, invalidnost in smrt. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v osnovi zavarovalni sistem, kar pomeni, da se pravice iz sistema priznavajo na podlagi predhodnega dela in posledično zavarovanja ter plačila prispevkov. Pri priznavanju pravic mora tako obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, saj pokojnina predstavlja nadaljevanje oziroma nadomeščanje dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom aktivne dobe. Vendar pa pokojninski sistem kljub temu ni čisti »zavarovalniški« sistem, temveč gre za sistem, v katerem je osnovni zavarovalni princip dopolnjen z načelom solidarnosti.
Pravica do pokojnine je torej pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo in 40/23 – ZČmIS-1 – v nadaljevanju: ZPIZ-2) se pokojninska osnova, od katere odmerimo starostno, predčasno, invalidsko pokojnino in tudi vdovsko pokojnino, praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani prispevki. Višina pokojnine pa ni odvisna zgolj od pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč tudi od drugih okoliščin, med katere spada med drugim tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe, dosežena starost ob upokojitvi, predčasna upokojitev z malusi. Predmetni sistem zavarovanja vsebuje tudi določene elemente solidarnosti, kot so npr. instituti najnižje in najvišje pokojninske osnove, najnižje pokojnine, zagotovljene pokojnine, institut prištete dobe v okviru invalidske upokojitve. Pokojnina torej po eni strani predstavlja nadomestilo zaslužka iz časa aktivne dobe posameznika (premoženjski vidik pokojnine), po drugi strani pa zagotavlja tudi določen socialni minimum za posameznike, ki so imeli nizke prihodke v času aktivne dobe (solidarnostni vidik pokojnine).
Vzporedno s sistemom socialnega zavarovanja v Sloveniji obstaja tudi sistem socialnega varstva, ki med drugim omogoča posameznikom, ki brez lastne krivde nimajo zadosti sredstev za preživetje, prejetje določenih sredstev, ne glede na predhodno plačilo prispevkov. Med pravice iz tega sistema med drugim spadajo tudi pravice do denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka ter do izredne denarne socialne pomoči, o dodelitvi katerih se odloča na pristojnem centru za socialno delo. Pogoji za pridobitev teh pravic niso vezani na predhodno zavarovanje, temveč na socialno stisko posameznika.
Glede na demografske trende in izzive, ki jih prinaša staranje družbe, so potrebne spremembe pokojninskega sistema. MDDSZ se ob tem zaveda, da bo potrebno breme staranja pravično prerazporediti med vse generacije ter zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema na način, da bodo tudi generacije posameznikov, ki na trg dela šele vstopajo, iz sistema lahko črpale primerljive pravice vplačanim prispevkom. MDDSZ je v fazi prenove pokojninskega sistema. Osredotočili se bomo na korekcije parametrov obstoječega sistema, s katerimi bomo poskušali doseči tri temeljne cilje: izboljšanje socialnega položaja upokojencev, doseganje finančne vzdržnosti in izboljšanje preglednosti sistema. Pokojninski sistem je nujno potrebno prilagoditi obstoječim in prihajajočim družbenim okoliščinam, in sicer na podlagi strpne razprave, s katero bomo poiskali rešitve ob sodelovanju vseh generacij.