Ljubljana - pitna voda - odpoklic župana, razrešitev investitorjev kanala C0

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ministrstvo za javno upravo uvodoma pojasnjuje, da Zakon o lokalni samoupravi[1] v drugem odstavku 90.b člena določa, da se lahko župana predčasno razreši, če ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje. ZLS nadalje določa, da o razrešitvi župana odloča državni zbor na predlog vlade. Preden izda sklep o razrešitvi župana, mora državni zbor opozoriti župana na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati, kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če župan ravna v skladu z opozorilom, državni zbor postopek o razrešitvi s sklepom ustavi. Državni zbor razreši župana, če ugotovi, da razlogi niso odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi in je predčasna razrešitev župana v danem primeru primeren in nujen ukrep za zagotovitev lokalne samouprave v občini. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-186/00 poudarilo, da bi morali ukrepi državnega nadzora najprej zagotoviti zakonito delovanje lokalne samouprave z ukrepi nadzora nad akti lokalne skupnosti in predvsem z zagotavljanjem različnih oblik strokovne pomoči, po najstrožjih ukrepih (razrešitev župana) pa bi smeli posegati samo v skrajnih primerih, ko ni mogoče zagotoviti zakonitega delovanja oziroma sploh normalnega delovanja lokalne skupnosti z blažjimi ukrepi, ki ne posegajo v temeljno načelo lokalne samouprave, da občina samostojno, po svojih izvoljenih organih izvršuje svoje funkcije.[2]

Odpoklic je instrument politične odgovornosti s pomočjo katerega volivci odpokličejo s funkcije izvoljene predstavnike pred potekom njihovega mandata (tj. pred rednimi volitvami). ZLS instituta odpoklica župana ne pozna, je pa volivcem dana možnost terjati politično odgovornost izvoljenih funkcionarjev na vsakokratnih volitvah. V preteklosti so bile že večkrat predlagane spremembe ZLS v smeri omogočanja odpoklica župana, vendar noben predlog do danes ni bil sprejet.[3] Beneška komisija poudarja, da Evropska listina o lokalni samoupravni izrecno ne prepoveduje ali omogoča institut odpoklica, vendar poudarja, da je nesporno, da predčasen zaključek mandata izvoljenega predstavnika volivcev posega v načelo svobodnega predstavniškega mandata, na podlagi katerem temeljijo sodobne demokracije.[4] Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije je že opozorila, da sta trajanje in obstoj mandata župana kot zakonitega organa lokalne samouprave bistveni sestavini uresničevanja in zato smisla tako pasivne volilne pravice, kot aktivne volilne pravice (43. člen Ustave), pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave) in uresničevanja lokalne samouprave (138. člen Ustave), zaradi česar sodi institut odpoklica župana na občutljivo področje volilnega prava, ki zahteva jasna, natančna in nedvoumna pravila ter enake standarde na celotnem ozemlju države.[5]

Predlagana pobuda ni primerna, saj ZLS v 90.b členu že vsebuje pravno podlago za pravno odgovornost župana, medtem ko pravne podlaga za ugotavljanje politične odgovornosti župana prek instituta odpoklica ZLS ne ureja. Tega instituta ni v pravnem redu Republike Slovenije tudi za druge voljene funkcionarje.

[1] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE; v nadaljevanju: ZLS.

[2] Odločba Ustavnega sodišča U-I-186/00 z dne 24.10.2003, točka 22.

[3] Tako npr. EPA 982-VI, EPA-VI, 987-EPA 144-VII in EPA 482-VII.

[4] CDL-AD(2019)011rev, točka 120.

[5] Mnenje Zakonodajno-pravne službe državnega zbora, EPA: 482-VII