19. 9. 2023
Odziv Ministrstva za pravosodje
Po proučitvi posredovanega predloga ugotavljamo, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju[1] (v nadaljevanju ZFPPIPP) navedeno problematiko že naslavlja. Dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, mora namreč skladno z določbo 384. člena ZFPPIPP sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja (prvi odstavek 384. člena ZFPPIPP). Glede na to, da pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD)[2], mora dolžnik v primeru, da je dedič postal pred začetkom postopka osebnega stečaja, tudi podatek o tem, da je dedič, sporočiti v dokumentaciji, ki jo priloži predlogu za začetek stečajnega postopka oziroma izjavi o razlogih za začetek postopka ali pa na naroku za začetek osebnega stečaja. Tudi med postopkom osebnega stečaja mora dolžnik upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka navedenega člena, torej vsako spremembo stanja njegovega premoženja. Upravitelju ali sodišču mora na njegovo zahtevo dolžnik dati tudi vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja (šesti odstavek 384. člena ZFPPIPP).
Nadalje se skladno s prvim odstavkom 386. člena ZFPPPIP z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, pa tudi tako, da se brez soglasja sodišča ne more odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Pri tem velja, da pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju z navedenim prvim odstavkom 386. člena, nima pravnega učinka. Glede premoženja, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja, pa zakon v 2. točki prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP izrecno določa, da v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena tega zakona spada tudi premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.
V primeru, da dolžnik vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču (383.a člen ZFPPIPP), ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o predlogu, sodišče na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja pouči dolžnika tudi o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti.
Kršitev obveznosti dolžnika iz zgoraj navedenega 386. člena ZFPPIPP predstavlja tudi razlog za ugovor proti odpustu obveznosti (prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP), ki ga lahko vloži upravitelj ali vsak upnik. Prav tako lahko vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, od sodišča zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, o katerem je odločilo s tem sklepom, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti. Tožbo je treba vložiti v treh letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti (prvi in drugi odstavek 411. člena ZFPPIPP).
Nenazadnje pa stečaji dolžnik, proti kateremu teče osebni stečaj, glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, niti nima poslovne sposobnosti in s tem tudi ne procesne sposobnosti. Stranko, ki nima procesne sposobnosti, mora zastopati njen zakoniti zastopnik. Dolžnika v osebnem stečaju mora od začetka stečajnega postopka pa vse do sklepa o končanju stečajnega postopka (245. člen in 376. člen ZFPPIPP) med drugim tudi v zapuščinskem postopku glede podedovanega premoženja, ki sodi v stečajno maso, zastopati stečajni upravitelj. Le slednji lahko veljavno poda izjave glede dedovanja oziroma opravi druga procesna dejanja v zapuščinskem postopku oziroma mora morebitna dejanja dolžnika naknadno odobriti (prvi odstavek 78. člena in 80. člen Zakona o pravdnem postopku[3] v zvezi s 162. členom ZD).
Poleg vseh zgoraj navedenih razlogov, ki izhajajo iz že veljavne ureditve, naj dodamo še, da bi bila predlagana ureditev tudi povsem neekonomična oziroma bi znatno obremenila poslovanje upraviteljev, ki svoje pristojnosti izvajajo tudi v postopkih osebnega stečaja, v postopkih odpusta obveznosti pa je njihova nadzorna funkcija še dodatno poudarjena. Po predlogu bi namreč imel upravitelj dolžnost, da pri vseh 44 okrajnih sodiščih (za zapuščinsko obravnavo je namreč skladno s 177. členom ZD krajevno pristojno po zakonu stvarno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče) mesečno preverja, ali je dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, morda dedič v katerem od zapuščinskih postopkov. Glede na vse navedeno na ministrstvu ocenjujemo, da predlog, da se upraviteljem v postopkih osebnega stečaja naloži, da mesečno preverjajo, ali je dolžnik postal dedič, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo si v skladu s svojimi pristojnostmi, nalogami in poslanstvom stalno prizadeva, da bi bile vse oblike socialne pomoči države čim bolj učinkovite in bi dosegle svoj namen.
Ministrstvo spremlja in vrednoti učinke socialnih politik ter si s pripravo zakonodaje in podzakonskih aktov in predpisov s področij svojih pristojnosti prizadeva odpraviti čim več pomanjkljivosti, ki se pokažejo v sistemu dodeljevanja vseh oblik socialne pomoči.
Ministrstvo ugotavlja, da so se možnosti neupravičenega prejemanja pravic iz javnih sredstev, med katere sodi tudi denarna socialna pomoč, sicer zmanjšale zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih iz okoli 50 različnih uradnih evidenc oziroma 28 upravljavcev zbirk podatkov preko informacijskega sistema centrov za socialno delo tako pri uveljavljanju pravice iz javnih sredstev na podlagi vloge stranke kot pri ugotavljanju obstoja okoliščin, ki so stranki v škodo oziroma v korist Republike Slovenije med upravičenostjo do pravice iz javnih sredstev.
Ministrstvo je dolžno izvajati nadzor nad porabo javnih sredstev, zato je sprejelo številne ukrepe, ki zagotavljajo upravičeno prejemanje pravic iz javnih sredstev, kot npr. vzpostavitev avtomatiziranega spremljanja sprememb določenih okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev pravice (smrt osebe, izpis iz evidence brezposelnih oseb itd.).
Ministrstvo opozarja, da so tudi stranke dolžne sporočati spremembe okoliščin, ki vplivajo na pravice iz javnih sredstev. Če je stranka lažno prikazovala podatke ali jih je zamolčala (tudi ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč) lahko center za socialno delo v 3 letih po prenehanju pravice po uradni dolžnosti začne postopek in ugotovi prenehanje upravičenosti do pravice, določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice in oseba 3 mesece od dokončnosti te odločbe ne more uveljaviti te pravice. Poleg tega mora oseba sredstva, ki jih je neupravičeno prejela, vrniti.
Ministrstvo ugotavlja še, da uradna evidenca o dedovanju ne obstaja. Če bo ta vzpostavljena, bo ministrstvo zagotovilo pravno podlago za pridobitev podatka o tem, ali je prejemnik denarne socialne pomoči postal dedič.