1. 8. 2023
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma izpostavljamo, da Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) poleg temeljnih nalog, to je pobiranja davkov in prispevkov, opredeljenih v 11. členu Zakona o finančni upravi, opravlja še druge nedavčne naloge, določene v drugih predpisih. FURS že vse od ustanovitve v letu 2014 skladno z možnostmi nenehno optimizira, nadgrajuje in izboljšuje svoje delovne procese. Digitalizacija nalog je dolgoročni načrt ob čemer pa je treba pojasniti, da določenih nalog ni mogoče v celoti digitalizirati. Cilj FURS je nedvomno dvig digitalne pismenosti in razvoj novih, kakovostnih digitalnih storitev za gospodarstvo in prebivalstvo, kar izhaja tudi iz Strategije Finančne uprave Republike Slovenije 2021-2025.
Med temeljnimi usmeritvami strategije je tudi zagotavljanje kakovostnih in zanesljivih digitalnih storitev, ki jih FURS že ves čas postopoma implementira v svoje delovne procese. FURS se zaveda, da je sodobne elektronske storitve mogoče zagotavljati le na podlagi učinkovitih zalednih sistemov, od katerih je odvisna hitrost in pravilnost izvajanja procesov ter učinkovitost uporabe kadrovskih virov FURS. Iz Programa dela za leto 2023 izhaja, da bo nadaljeval s tehnološko in vsebinsko prenovo evidenc in procesov odmer, uvajanjem skupnih gradnikov za uporabo funkcionalnosti v aplikacijah, prenovil podporo za pomoč uporabnikom in projektne pisarne ter konsolidiral podatke v enotnem podatkovnem skladišču.
FURS v tem času upravlja s trinajstimi (13) različno kompleksnimi sistemi, ki zagotavljajo izvajanje zakonsko določenih nalog. Zgolj za ilustracijo je pojasniti, da je na teh sistemih bilo zaradi različnih potreb (zakonske spremembe, izboljšave zaradi delovnih potreb, vzdrževanja sistemov) v letu 2022 realiziranih 498 zahtevkov za spremembe, izboljšave oz. nadgradnje, v letu 2023 pa 505 zahtevkov. Največ zahtevkov je bilo realiziranih na davčnem informacijskem sistemu (IDIS), ki združuje informacijsko podporo za različne odmere ter preglede oziroma evidence, ki omogočajo učinkovite davčne procese, kot so: evidenca vzdrževanih družinskih članov, kontrolni podatki, izmenjave AEOI (The Automatic Exchange of Information), CbC (Country by Country Reporting), PODO obrazci (Obračun socialnih prispevkov za zasebnike), evidenca nadzora, odmerni sistemi za kmetijstvo, davek na promet nepremičnin, davek na motorna vozila in ostali tuji dohodki.
FURS prav tako v tem trenutku s sistemom G2G (Goverment by Government) zagotavlja 206 različnih možnosti izmenjav podatkov, s katerimi različnim državnim organom (npr. ZPIZ, ZZZS, Ajpes, ZRSZ, itd.) nudi dostopnost podatkov, ki jih slednji potrebujejo za izvajanje svojih nalog. Od začetkov izmenjav podatkov v letu 2009 do leta 2019 je bilo razvitih 52 servisov za izmenjavo podatkov, preostalih 154 pa je bilo razvitih v zadnjih treh letih. Iz navedenega je razvidna namera FURS, da se čimbolj optimizirajo procesi in hkrati zagotavljajo najhitrejši možni odzivi potrebam gospodarstva in zavezancev. Pri tem je treba poudariti tudi dejstvo, da se nabor nalog FURS z vzpostavljanjem novih zakonskih podlag v področnih zakonih nenehno širi.
Narava dela FURS in razvejanost aplikacij sta pogosto razloga za dodelitev in izvedbo nalog, ki sicer primarno ne sodijo med temeljne naloge FURS (še posebej v covidnem in post-covidnem času (npr. izplačevanje pomoči zavezancem po interventni zakonodaji, izterjava prekrškovnih glob za druge prekrškovne organe, nadziranje izvajanja covidnih ukrepov, itd.). Zgolj na področju odmer je bilo iz razloga sprememb, povezanih s covidno zakonodajo, in ukrepov potrebnih 58 nadgradenj sistemov, dobrih 100 pa še na področju izmenjav.
FURS se tako trudi slediti razvoju digitalnega okolja, pri čemer je seveda tudi omejen tako s proračunskimi viri kot zakonodajnimi okviri, kjer lahko pogosto trčimo na kolizijo želja po izboljšavah na eni strani ter varstvom pravic in podatkov zavezancev na drugi strani. FURS si bo tudi v bodoče prizadeval, da bo zagotavljal moderen in hiter servis tako zavezancem kot državnim in mednarodnim institucijam, hkrati pa čimbolj optimiziral svoje procese za potrebe zavezancev in nenazadnje za učinkovitejše izvajanje nalog s strani svojih zaposlenih. Pri tem bo seveda tudi v prihodnje upošteval tisti segment zavezancev, ki digitalizaciji procesov (še) ne more slediti, ter jim zagotavljal enak nivo dostopnosti storitev.
Če zaključimo, FURS posveča digitalizaciji storitev posebno skrb, razloge, ki so v pobudi izpostavljeni, pa v čimvečji možni meri tudi upošteva. Kljub temu pa tako drastičnega zmanjševanja števila zaposlenih kot rezultata digitalizacije FURS ne gre pričakovati, saj človeškega faktorja na marsikaterem področju dela ni mogoče izključiti.
Glede na zgoraj navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.