Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Digitalizacija FURSa in zmanjšanje števila zaposlenih iz 3500 na 1000

454 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

FURS ima 3500 zaposlenih, kar je ogromno za tako malo državo kot je Slovenija, masa plač pa 144 milijonov EUR. Predlagam, da skozi digitalno transformacijo to število spravijo na 1000 zaposlenih.

Razlogi za digitalizacijo so naslednji:

1. Učinkovitost procesov: Z digitalno transformacijo se lahko avtomatizirajo in poenostavijo številni rutinski postopki, kot je obdelava podatkov, preverjanje dokumentov in izdajanje dovoljenj. S tem se zmanjša potreba po ročnem delu in zaposlene osvobodi od opravljanja nalog, ki jih lahko opravi tehnologija. Posledično se poveča učinkovitost in hitrost izvajanja postopkov.

2. Zmanjšanje stroškov: Zmanjšanje števila zaposlenih omogoča tudi zmanjšanje stroškov dela, saj ni potrebno vzdrževati toliko delovnih mest. Namesto tega se sredstva lahko preusmerijo v nadgradnjo in vzdrževanje digitalnih sistemov, ki omogočajo avtomatizacijo procesov. Dolgoročno gledano se zmanjšanje stroškov dela kaže kot pomembni finančni prihranek za organizacijo.

3. Hitrejše odzivanje: Z manjšim številom zaposlenih, ki so usposobljeni za upravljanje digitalnih orodij, se lahko FURS bolj agilno odziva na spremembe in izzive. Manjša organizacijska struktura omogoča hitrejše sprejemanje odločitev in izvajanje potrebnih sprememb, kar vodi v večjo prilagodljivost in boljšo konkurenčnost.

4. Večja natančnost in zanesljivost: S prehodom na digitalne sisteme se lahko zmanjša tveganje za napake, ki so lahko posledica človeškega faktorja. Avtomatizacija omogoča natančnejše obdelovanje podatkov in večjo doslednost pri izvajanju postopkov. To lahko izboljša kakovost storitev in zaupanje strank v FURS.

5. Boljša uporabniška izkušnja: Zmanjšanje števila zaposlenih omogoča usmerjanje večjega števila sredstev v izboljšanje digitalnih storitev za stranke. Uporabniška izkušnja se lahko izboljša z enostavnejšimi in bolj intuitivnimi spletnimi aplikacijami, ki strankam omogočajo enostavno upravljanje svojih davčnih obveznosti. To pa lahko privede do večje zadovoljstvo strank in izboljša ugled FURSa.

Vendar je pomembno upoštevati, da digitalna transformacija ne pomeni popolne eliminacije vseh zaposlenih. Ključno je zagotoviti ustrezno prekvalifikacijo in podporo obstoječim zaposlenim, da se lahko prilagodijo novim digitalnim orodjem in prevzamejo nove vloge v organizaciji.

42 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Sončni Avatar 104 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


1. 8. 2023

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma izpostavljamo, da Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) poleg temeljnih nalog, to je pobiranja davkov in prispevkov, opredeljenih v 11. členu Zakona o finančni upravi, opravlja še druge nedavčne naloge, določene v drugih predpisih. FURS že vse od ustanovitve v letu 2014 skladno z možnostmi nenehno optimizira, nadgrajuje in izboljšuje svoje delovne procese. Digitalizacija nalog je dolgoročni načrt ob čemer pa je treba pojasniti, da določenih nalog ni mogoče v celoti digitalizirati. Cilj FURS je nedvomno dvig digitalne pismenosti in razvoj novih, kakovostnih digitalnih storitev za gospodarstvo in prebivalstvo, kar izhaja tudi iz Strategije Finančne uprave Republike Slovenije 2021-2025.

Med temeljnimi usmeritvami strategije je tudi zagotavljanje kakovostnih in zanesljivih digitalnih storitev, ki jih FURS že ves čas postopoma implementira v svoje delovne procese. FURS se zaveda, da je sodobne elektronske storitve mogoče zagotavljati le na podlagi učinkovitih zalednih sistemov, od katerih je odvisna hitrost in pravilnost izvajanja procesov ter učinkovitost uporabe kadrovskih virov FURS. Iz Programa dela za leto 2023 izhaja, da bo nadaljeval s tehnološko in vsebinsko prenovo evidenc in procesov odmer, uvajanjem skupnih gradnikov za uporabo funkcionalnosti v aplikacijah, prenovil podporo za pomoč uporabnikom in projektne pisarne ter konsolidiral podatke v enotnem podatkovnem skladišču.

FURS v tem času upravlja s trinajstimi (13) različno kompleksnimi sistemi, ki zagotavljajo izvajanje zakonsko določenih nalog. Zgolj za ilustracijo je pojasniti, da je na teh sistemih bilo zaradi različnih potreb (zakonske spremembe, izboljšave zaradi delovnih potreb, vzdrževanja sistemov) v letu 2022 realiziranih 498 zahtevkov za spremembe, izboljšave oz. nadgradnje, v letu 2023 pa 505 zahtevkov. Največ zahtevkov je bilo realiziranih na davčnem informacijskem sistemu (IDIS), ki združuje informacijsko podporo za različne odmere ter preglede oziroma evidence, ki omogočajo učinkovite davčne procese, kot so: evidenca vzdrževanih družinskih članov, kontrolni podatki, izmenjave AEOI (The Automatic Exchange of Information), CbC (Country by Country Reporting), PODO obrazci (Obračun socialnih prispevkov za zasebnike), evidenca nadzora, odmerni sistemi za kmetijstvo, davek na promet nepremičnin, davek na motorna vozila in ostali tuji dohodki.

FURS prav tako v tem trenutku s sistemom G2G (Goverment by Government) zagotavlja 206 različnih možnosti izmenjav podatkov, s katerimi različnim državnim organom (npr. ZPIZ, ZZZS, Ajpes, ZRSZ, itd.) nudi dostopnost podatkov, ki jih slednji potrebujejo za izvajanje svojih nalog. Od začetkov izmenjav podatkov v letu 2009 do leta 2019 je bilo razvitih 52 servisov za izmenjavo podatkov, preostalih 154 pa je bilo razvitih v zadnjih treh letih. Iz navedenega je razvidna namera FURS, da se čimbolj optimizirajo procesi in hkrati zagotavljajo najhitrejši možni odzivi potrebam gospodarstva in zavezancev. Pri tem je treba poudariti tudi dejstvo, da se nabor nalog FURS z vzpostavljanjem novih zakonskih podlag v področnih zakonih nenehno širi.

Narava dela FURS in razvejanost aplikacij sta pogosto razloga za dodelitev in izvedbo nalog, ki sicer primarno ne sodijo med temeljne naloge FURS (še posebej v covidnem in post-covidnem času (npr. izplačevanje pomoči zavezancem po interventni zakonodaji, izterjava prekrškovnih glob za druge prekrškovne organe, nadziranje izvajanja covidnih ukrepov, itd.). Zgolj na področju odmer je bilo iz razloga sprememb, povezanih s covidno zakonodajo, in ukrepov potrebnih 58 nadgradenj sistemov, dobrih 100 pa še na področju izmenjav.

FURS se tako trudi slediti razvoju digitalnega okolja, pri čemer je seveda tudi omejen tako s proračunskimi viri kot zakonodajnimi okviri, kjer lahko pogosto trčimo na kolizijo želja po izboljšavah na eni strani ter varstvom pravic in podatkov zavezancev na drugi strani. FURS si bo tudi v bodoče prizadeval, da bo zagotavljal moderen in hiter servis tako zavezancem kot državnim in mednarodnim institucijam, hkrati pa čimbolj optimiziral svoje procese za potrebe zavezancev in nenazadnje za učinkovitejše izvajanje nalog s strani svojih zaposlenih. Pri tem bo seveda tudi v prihodnje upošteval tisti segment zavezancev, ki digitalizaciji procesov (še) ne more slediti, ter jim zagotavljal enak nivo dostopnosti storitev.

Če zaključimo, FURS posveča digitalizaciji storitev posebno skrb, razloge, ki so v pobudi izpostavljeni, pa v čimvečji možni meri tudi upošteva. Kljub temu pa tako drastičnega zmanjševanja števila zaposlenih kot rezultata digitalizacije FURS ne gre pričakovati, saj človeškega faktorja na marsikaterem področju dela ni mogoče izključiti.

Glede na zgoraj navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Komentarji