20. 7. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s posredovanim dopisom pojasnjujemo, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo in 40/23 – ZČmIS-1, v nadaljevanju: ZPIZ-2) se pokojninska osnova, od katere odmerimo starostno, predčasno, invalidsko pokojnino in tudi vdovsko pokojnino, praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani prispevki. Poleg pokojninske osnove pa na višino pokojnine odločilno vpliva tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe, dosežena starost ob upokojitvi oziroma način upokojevanja (starostna/predčasna upokojitev). Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zavarovanje, kar pomeni, da morajo biti izplačani zneski sorazmerni z vplačanimi prispevki. Osebe, ki so v sistem vplačevale več ali pa daljše obdobje, so torej upravičene do višje pokojnine. Ker pa gre skladno z Ustavo RS za sistem socialnega zavarovanja, pa le-ta vsebuje tudi določene elemente solidarnosti, ki se kažejo v odmeri pokojnine od najnižje in najvišje pokojninske osnove, kar pomeni, da se od nižje/najvišje pokojninske osnove pokojnina ne more izračunati, kljub temu da je morebiti zavarovanec v sistem vplačeval od nižjega/višjega zneska. Glede na zapisano se osebam, ki so vplačevale prispevke od nižje zavarovalne osnove in je zato njihova pokojninska osnova nižja od najnižje predpisane (le-ta se določi v višini 76,5% povprečne plače), zaradi načela solidarnosti odmeri pokojnina od najnižje pokojninske osnove, kar pomeni, da so upravičene do višje pokojnine kot pa bi bile v primeru strogega zavarovalnega načela. Pravica do pokojnine je tako pravica iz socialnega zavarovanja in je v bistveni povezavi s plačevanjem prispevkov in s trajanjem dobe, v kateri so bili plačani prispevki. Sistem poleg tega vsebuje tudi druge solidarnostne elemente – npr. najnižjo pokojnino, zagotovljeno višino pokojnine in tudi institut najnižje invalidske pokojnine.
Nadalje pojasnjujemo, da je sistem zagotovljene višine pokojnine zastavljen na način, da nagrajuje tiste posameznike, ki so delali ali pa plačevali prispevke najdlje. Tako imenovana polna pokojninska doba znaša po trenutni ureditvi 40 let pokojninske dobe (tako za moške kot tudi za ženske), zagotovljena pokojnina pa se zagotavlja zgolj starostnim in invalidskim upokojencem. Gre torej za ožji krog oseb, ki imajo daljšo pokojninsko dobo, zaradi česar so bili s strani zakonodajalca prepoznani kot tista kategorija, ki se jo dodatno nagradi za dolgoročno vključenost v pokojninski sistem. Dejstvo je, da so vsi posamezniki, ki prejemajo pokojnino, zanjo izpolnili take ali drugačne z zakonom predpisane pogoje, saj sicer do pokojnine ne bi bili upravičeni, vendar pa niso vsi vplačevali v pokojninsko blagajno enako dolgo časovno obdobje. Zakonodajalec se je odločil, da se dodaten solidarnosti element v obliki zagotovljene višine starostne in invalidske pokojnine zagotovi zgolj tistim posameznikom, ki so tekom svoje aktivnosti dosegli t.i. polno pokojninsko dobo. Ne glede na zapisano pa pojasnjujemo, da imajo drugi posamezniki v okviru socialnega zavarovanja ravno tako priznane nekatere solidarnostne elemente, v okviru katerih je potrebno izpostaviti predvsem odmero od najnižje pokojninske osnove.
Institut zagotovljene pokojnine je bil uveljavljen z Zakonom o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C, Ur. l. RS, št.23/17), ki je začel veljati s 1. oktobrom 2017. Razlog za uvedbo instituta zagotovljene najnižje pokojnine za t. i. polno pokojninsko dobo je bilo dejstvo, da je v letu 2017 za moškega znesek pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe brez dokupa, znašal 456,37 evrov, in je bila torej pokojnina za t.i. polno pokojninsko dobo moškega nižja od cenzusa za varstveni dodatek, ki je v letu 2017 znašal 470,76 evrov. Z namenom, da upokojencem po 40 letih dela na centrih za socialno delo ne bi bilo potrebno zaprošati za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, je bil določen (izhodiščni) znesek zagotovljene pokojnine v višini 500 evrov. Trenutno zneski sledijo omenjenemu cilju.
Do zagotovljene pokojnine so upravičeni zavarovanci, ki pridobijo pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-2 in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Upravičenci so tudi vsi uživalci starostnih in invalidskih pokojnin, ki so to pravico pridobili po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih v preteklih obdobjih.
Zagotovljena pokojnina se usklajuje v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin.