Sprememba 83. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (udeležba pešcev v cestnem prometu)
Spremenita oz. odstranita naj se 4. in 5. točka omenjenega člena, ki za pešče predpisujeta hojo po LEVI strani vozišča:
"(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo hoditi pešci po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze. Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje.
(5) Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje (nepregledni ovinek, ovira na vozišču ipd.)."
Kot pešec in kot voznik osebnega vozila tega pravila hoje po levi strani nikoli nisem razumel in ga nikakor ne morem logično pojasniti oz. povezati. V prometu se vsi držimo desne strani, z avtomobili vozimo po desni, s kolesi vozimo po desni, z motorji vozimo po desni, a pešec bo pa hodil po levi in bo pri tem oviral vse ostale udeležence? Če pešec hodi po desni strani in istočasno pripeljeta vozili v obeh smereh vožnje, lahko vozilo, ki vozi za pešcem, preprosto upočasni vožnjo, počaka, da vozilo na levi strani odpelje naprej in nato pešca varno prehiti. Če pa pešec hodi po levi strani, mora vozilo, ki vozi v njegovo nasprotno smer, z vožnjo dobesedno prenehati, se ustaviti oz. ob absurdno doslednem upoštevanju omenjenega zakona celo voziti vzvratno, dokler nima dovolj manevrskega prostora za prehitevanje. To je noro.
Prav tako je absurdna 5. točka omenjenega zakona, ki določa, da lahko pešci IZJEMOMA hodijo po desni strani vozišča, če je to za njih varneje (npr. v nepreglednem ovinku). Se pravi bo pešec hodil po levi strani, pri nepreglednem ovinku bo tvegal lastno varnost in prečkal cesto, hodil tistih 200 metrov po desni strani in nato znova tvegal lastno varnost in prečkal cesto?
Ta dva člena nimata nobene logične osnove in nikakor ne prispevata k večji varnosti pešcev v cestnem prometu, prej obratno, saj pešec, ki je tako edini udeleženec v cestnem prometu, ki se premika po levi strani, ovira vse ostale udeležence v prometu. Kot vozniku osebnega avtomobila mi je veliko lažje voziti počasi za pešcem oz. skupino pešcev, ki hodijo v isto smer in jih prehiteti, ko mi situacija na cesti to dopušča, saj lahko brez težav "izračunam" njihovo hitrost hoje in ustrezno prilagodim svojo hitrost, kot pa da v daljavi opazim pešca na "moji" strani vozišča in ker ne hodi v isto smer, njegove hitrosti hoje ne morem predvideti in tako ne morem presoditi, ali ga lahko prehitim še preden se srečava z vozilom na nasprotni strani vozišča, zaradi česar ne morem ustrezno in optimalno prilagoditi hitrosti svojega vozila.
Tudi v vlogi pešca, ki večkrat na teden prehodi ozke "vaške" ceste, široke ravno dovolj za dve osebni vozili, se ne počutim nič kaj bolj varnega na levi strani cestišča, prej obratno, saj me je strah vsakega kolesarja, vsakega motorja, vsakega avtomobila in vsakega tovornjaka, ki pripelje po desni strani. Med drugim sem večkrat namreč opazil, da kolesarji (vključno z mano) pri srečanju s pešcem, ki hodi po levi strani, preveč zavijejo proti sredini cestišča, da bi se mu umaknili, zaradi tega človeškega refleksa pa ogrožajo svojo lastno varnost. To, da naj bi kot pešec s hojo po levi "prej opazil avtomobile in druga vozila" (pojasnilo AVP), sicer drži, opazim jih že, ampak jih ob srečanju oviram in ogrožam, sam pa nisem nič bolj varen, saj hodim ob robu cestišča v ravni liniji brez vijuganja, poleg tega pa bi jih tudi na desni strani "opazil" (slišal). Če lahko to stori invalidna oseba na vozičku in mati z otroškim vozičkom (6. člen 83. člena omenjenega zakona, ki predpisuje desno stran vozišča za omenjeni skupini) in sta oba pri tem varna udeleženca v prometu, potem je tudi navaden pešec lahko varen udeleženec, če se premika po desni strani.