Enoten državni protokol obravnave pacientov s srednje in visoko rizičnim rakom prostate
Ponovno oddajam v glasovanje predlog, saj verjamem, da bi enoten državni protokol obravnave pacientov s srednje in visoko rizičnim rakom prostate reševal življenja.
Rak prostate je najpogostejših oblik raka pri moških. Ker je bolezen pri starejših moških zelo pogosta, verjetno naša zgodba (opisana spodaj) ni izjema. Nedopustno je, da urolog, ki bolezen diagnosticira, pacienta izključno na podlagi let kljub srednje ali visoko rizičnemu raku ne napoti na operacijo ali obsevanje ampak se samovoljno odloči za hormonsko terapijo. V zloženki za paciente je jasno zapisano, da je pri srednje in visoko rizičnemu raku prostate (Gleason 7 in več) potrebno obsevanje ali operacija, vendar je odločitev sedaj v celoti prepuščena dotičnemu urologu. Nedopustno je, da v državi za najbolj pogosto obliko raka pri moških nimamo protokola, ki bi se ga MORALI držati vsi urologi, ampak se vsak obnaša po svoje. To ni sistem, to je loterija. Si predstavljate, da bi bilo tako pri raku na dojkah?
Predlog: Vsi urologi v državi dobijo jasna navodila - Ob diagnosticiranju srednje ali visoko rizičnega raka prostate, ki ni razširjen, se pacienta obvezno seznani z dejstvom, da priporočena oblika zdravljenja vključuje operacijo in/ali obsevanje. Ta podatek mora biti tudi jasno zapisan na izvidu. Vkolikor je pacientovo stanje tako, da le-to po mnenju urologa ne bi imelo smisla, se v izvid jasno zapiše, da je pri dotičnemu raku sicer priporočena operacija / obsevanje, a da le to na podlagi pacientovega stanja ni smotrno.
Osebna zgodba:
Moj oče je bil s srednje rizičnim rakom prostate diagnosticiran pri starosti 74 let, leta 2016 v eni zmed slovenskih bolnišnic. Oče ni imel niti ene same pridružene bolezni (niti holesterola, visokega pritiska, sladkorne, nič). V času, ko je bil diagnosticiran, je bila mama v sklepni fazi življenja, oče je doma diagnozo zamolčal. Urolog, ki je postavil diagnozo, očeta ni niti seznanil s potrebo po radikalni obliki zdravljenja, kaj šele da bi ga na to napotil. Enostavno mu je samovoljno predpisal hormonske tablete in ga s tem obsodil na smrt. Pri srednje / visoko rizičnem raku prostate pač hormonska terapija precej hitro odpove. Tako ima danes moj 81 letni oče razsejano obliko bolezni in bo zaradi nje umrl mučne smrti. Oče pri 81ih še vedno nima NOBENE druge bolezni in bo umrl izključno zaradi malomarnosti in strokovne napake urologa, ki se ni držal jasnih smernic (le-te so bile v veljavi že leta 2016, ko je bil oče diagnosticiran). Lečeči urolog se je torej očitno izključno na podlagi očetovih let odločil, da radikalno zdravljenje ni potrebno. Odločitev je sprejel sam, brez kakršnegakoli posveta s pacientom.
Odgovor na odgovor vlade:
"Super", torej stroka v okviru javnega zdravstva v praksi ne izvaja dovolj operativnih posegov, ker rajši služi od plačevanja pri zasebnikih/njim samim. Hkrati pa sama sebi ustvarja smernice, ki tak način podpira. Res "super".
Ministrstvo za zdravje pa se ponovno spreneveda in si zatiska oči, saj so del procesa podpore zasebnikom, na račun davkoplačevalskega denarja, javnega zdravja in pacientov.
Pa imamo - celovit pristop črpanja sredstev iz vseh por distema, v povečanju zasebnih klinik in zdravstveno-zasebnih dinastij.
Jaz sem zaenkrat zadovoljen z obravnavo.
Sicer pa smo starejši oz. upokojenci postali nebodigatreba, v naši ljubi Sloveniji.
To se kaže tudi pri glasovanjih glede pokojnin, ki bi nam omogočala normalno starost.
Kot vem, lahko klinično pot pripravi npr. društvo urologov Slovenije za celotno državo (oz. neka druga subspecialna in strokovna skupina) ali posamezna bolnica za svojo rabo. Velikokrat gre le za prepis oz. prevod tujih kliničnih poti. Gotovo pa je priporočljivo, da bi imeli klinične poti (ali protokol) za vse pogoste oblike raka. Nekaj je sicer že objavljeno na OI: www.onko-i.si/klinicne-poti , a še zdaleč ne dovolj.
Pozdravljeni, najlepša hvala za posredovano informacijo.
Osebno se mi zdi popolnoma nezaslišano, da ni klinične poti / protokola za najbolj pogosto obliko raka pri moških. Tukaj so zadeve že toliko raziskane, da je popolnoma jasno, kdaj je potrebno radikalno zdravljenje. Popolnoma nesprejemljivo je, da vsak dela, kot se mu zazdi. Enostavno sem zgrožena, nimam kaj drugega dodati.