29. 6. 2023
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Označevanje živil je v EU enotno urejeno v Uredbi EU 1169/2011. Upoštevajoč navedeno evropsko uredbo se sestavine v živilih navajajo po padajočem vrstnem redu glede na sestavo živila. Vsebnost sladkorja pa je razvidna iz obvezne hranilne tabele na živilu, ki vključuje: energijsko vrednost ter količine maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli. Potrošnikom pri izboru lahko koristijo tudi prehranske trditve iz Uredbe EU 1924/2006 vezane na vsebnost sladkorja.
Trditev, da ima živilo nizko vsebnost sladkorjev, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 5 g sladkorjev na 100 g v trdnem stanju ali 2,5 g sladkorjev na 100 ml za teko[1]čine. Trditev, da je živilo brez sladkorjev, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika pa je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 0,5 g sladkorjev na 100 g ali na 100 ml.
GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je za potrošnike že četrto leto zapored pripravila publikacijo z naslovom »Odloči se za živila izboljšane hranilne sestave 2022«, v kateri je predstavljena aktualna ponudba tako živil izboljšane, kot tudi živil ugodne hranilne sestave. Živila izboljšane hranilne sestave so živila z manj sladkorjev, soli, maščob ali z več prehranske vlaknine, z več beljakovin, vitaminov in/ali mineralov. Živila ugodne hranilne sestave pa so živila, ki sicer nimajo izboljšane hranilne sestave, ampak že zaradi svoje obstoječe sestave predstavljajo dobro izbiro za potrošnika. Prehranske prednosti predstavljenih izdelkov so izražene v obliki prehranskih oziroma zdravstvenih trditev, ki jih ureja Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih z vsemi spremembami in dopolnitvami. Poleg tega pa so predstavljena tudi živila, kjer pogoji za trditve niso doseženi, predstavljajo pa slednja primer dobre prakse tihega in počasnega preoblikovanja hranilne sestave z namenom, da se približajo prehranskim smernicam. V publikaciji so živila razvrščena v različne kategorije (brezalkoholne pijače, izdelki iz testa, izdelki iz žit, mesni izdelki in pripravki, mlečni izdelki…), kar potrošnikom omogoča, da izberejo tiste izdelke, ki najbolj ustrezajo njihovemu življenjskemu slogu. Projekt Zaveza odgovornosti odraža prizadevanja živilskih podjetij, ki se zavedajo svojega vpliva na potrošnike in želijo z informiranjem in izboljšanjem hranilne sestave svojih živil prispevati k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Zaveze odgovornosti odražajo pripravljenost živilskih podjetij, da potrošniku ponudijo širok nabor živil izboljšane hranilne sestave. Sem tako sodijo na primer napori za zmanjšanje vsebnosti sladkorjev v pijačah in mlečnih izdelkih, zmanjšanje vsebnosti soli v kruhu in povečanje deleža polnozrnatih sestavin v pekovskih izdelkih ter ustrezno označevanje in oglaševanje izdelkov. Lastne sektorske zaveze odgovornosti so podpisala podjetja treh sektorjev (sektor brezalkoholnih pijač, sektor mlekarstva in sektor pekarstva).
Sektor brezalkoholnih pijač
10 podjetij podpisnikov iz sektorja brezalkoholnih pijač je že od leta 2015 vključenih v projekt Zaveza odgovornosti, ko so se zavezali da ne bodo oglaševali otrokom, mlajšim od 12 let, da se bodo odgovorno obnašali v šolah, da bodo potrošnike jasno informirali o energijski vrednosti njihovih izdelkov, da bodo potrošniku ponudili čim širšo ponudbo različnih pijač različnih prehranskih profilov ter da bodo spodbujali zdrav življenjski slog svojih zaposlenih in slovenskega prebivalstva. v šolah. Leta 2020 so si podpisniki zadali dodatno zavezo odgovornosti, da bodo do konca leta 2025 zmanjšali vsebnost sladkorja v brezalkoholnih pijačah. S tem menimo, da je naša živilsko predelovalna industrija odgovorna tudi do te tematike.
Sektor mlekarstva
Podjetja sektorja mlekarstva pa so v letu 2017 podpisala 2 zavezi (zavezo na področju izboljšanja sestave in zavezo na področju energijskega iznosa). V okviru zaveze na področju izboljšanja sestave so si podjetja zadala cilj, da bodo znižala vsebnost dodanih sladkorjev v mlečnih izdelkih po opredeljenih kategorijah za 10 % do konca leta 2020. V okviru zaveze na področju energijskega iznosa pa so se podjetja zavezala, da bodo širila ponudbo mlečnih izdelkov različnih prehranskih profilov, predvsem izdelkov z manj ali brez dodanih sladkorjev.
Sektor pekarstva
Kot zadnji pa je lastne sektorske zaveze v letu 2019 podpisal sektor pekarstva. In sicer so se podjetja zavezala, da bodo znižala vsebnost dodane soli v kruhu za 5 % do konca leta 2022 ter da bodo povečala delež polnozrnatih sestavin v pekovskih izdelkih.
Glede na zakonodajo o označevanju živil se na seznam sestavin navaja informacije o vseh sestavinah, ki so bile uporabljene pri proizvodnji živila. Sestavine so seznamu navedene po padajočem vrstnem redu glede na njihovo maso. Prva na seznamu je sestavina, ki jo je v izdelku največ. Na seznamu sestavin je označena tudi količina sestavin, ki so za živilo posebej značilne in so običajno izpostavljene na označbi, bodisi v imenu živila ali na sliki, na primer jagodni jogurt ima med sestavinami naveden delež jagod v izdelku. V seznam sestavin je vključeno tudi označevanje alergenov, ki so na seznamu zapisani z drugačno pisavo kot ostale sestavine (na primer krepko).