Kriva ovadba (popravilo zakona) zaradi zlorabe prijav

Odziv Ministrstva za javno upravo

Analiza veljavne ureditve:

Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju: Zakon o inšpekcijskem nadzoru) že vsebuje določbe, ki se nanašajo na lažno prijavo. Tretji odstavek 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru  določa, da se postopek ustavi, če inšpektor v postopku ugotovi, da je prijava lažna. Šteje se, da je prijava lažna, če jo vlagatelj vloži, čeprav ve, da zavezanec ni kršil zakona ali drugega predpisa.

Inšpekcijski organi so v zvezi s tem opozorili, da je problematično dokazovanje v prekrškovnem postopku, da se je vlagatelj zavedal, da je vložil lažno prijavo (naklepno ravnanje).

Tretji odstavek 31. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki ureja stroške postopka, pa določa, da stroške trpi prijavitelj, če je bil inšpekcijski postopek izveden na podlagi lažne prijave. Prav tako je v 38. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru določena globa, upoštevaje kategorijo storilca prekrška (prijavitelja), če je v inšpekcijskem postopku vložena lažna prijava.
 

Analiza predloga in stališče Ministrstva za javno upravo:

Ministrstvo za javno upravo je v preteklosti prejelo nekaj predlogov za spremembe 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki ureja med drugim tudi obravnavo anonimnih prijav. Predlog je bil največkrat utemeljen z dejstvom, da inšpekcijski organi prejemajo veliko število anonimnih prijav, kar dodatno obremenjuje njihovo delo oziroma zmanjšuje njihovo učinkovitost. Kot dodaten argument proti anonimnim prijavam pa je bil naveden tudi 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki med drugim določa, da mora inšpektor varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Ta člen dodatno varuje prijavitelja, ki ni anonimen, da njegovi osebni podatki ne bodo razkriti zavezancu in drugim osebam.

Stališče Ministrstva za javno upravo je, da je v zvezi z anonimnimi prijavami treba upoštevati še dva vidika:

• pri prijaviteljih je pogosto prisotno nezaupanje in strah, da bodo njihovi podatki (npr. zaradi malomarnosti ali nevednosti) razkriti zavezancu ali drugim osebam, zato bodo prijavo vložili samo, če bodo lahko ostali anonimni;
• z možnostjo vlaganja anonimnih prijav se spodbuja potencialne prijavitelje, da seznanijo pristojne inšpekcijske organe o kršitvi predpisov in s tem prispevajo k varovanju javnega interesa.

Kot primerjavo lahko navedemo, da anonimne prijave obravnava tudi policija, čeprav so lahko tudi v njihovih kazenskih in prekrškovnih postopkih vložene krive ovadbe oziroma lažne prijave. Možnost vlaganja anonimnih prijav pa je določena tudi v novem Zakonu o zaščiti prijaviteljev (Uradni list, št. 16/23).

Ministrstvo za javno upravo bo proučilo možnosti za spremembe 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru tako, da se bo zmanjšala možnost vložitve lažnih (anonimnih) prijav, zaradi česar bo manj možnosti za zlorabo, prav tako pa bodo manj obremenjeni tudi inšpekcijski organi.

V vsakem primeru pa je treba upoštevati načelo varstva javnega interesa, ki je eno od temeljnih načel inšpekcijskega nadzora.

Odziv Ministrstva za pravosodje

Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje za kaznovalno (kazensko, prekrškovno) pravo – 37. člen Zakona o državni upravi¹  (v nadaljevanju: ZIN) predlog zakonske rešitve, po kateri bi bila lažna prijava inšpektoratom zaradi domnevnih kršitev določena kot kaznivo dejanje, ocenjuje kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo iz dveh razlogov:

• lažna prijava je kot kršitev 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru²  (v nadaljevanju: ZIN) že določena kot prekršek, pri čemer se pravna oseba kaznuje z globo 1.500 eurov, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z globo 500 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti z globo 500 eurov in posameznik z globo 500 eurov.
• predlagana sprememba 283. člena Kazenskega zakonika  (v nadaljevanju: KZ-1), ki določa kaznivo dejanje krive ovadbe (za kaznivo dejanje), bi bila po oceni Ministrstva za pravosodje v nasprotju z ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije)  glede na razmerje med težo prekrškov kot manj nevarnih kaznivih ravnanj in težo kaznivih dejanj, ki kot skrajno sredstvo (ultima ratio) varujejo najpomembnejše pravne dobrine oziroma razmerja.

Glede predloga za ukinitev anonimnih prijav na področju inšpekcijskega nadzora se Ministrstvo za pravosodje ne more opredeliti, saj gre za vprašanje povezano s sistemsko ureditvijo inšpekcijskega nadzora, za katerega je resorno pristojno Ministrstvo za javno upravo (34.a člen ZIN), ki mu odziv Ministrstva za pravosodje glede na obravnavano problematiko posredujemo v vednost.

Ne glede na navedeno pa opozarjamo, da obstaja tudi določena možnost sistemske sprejemljivosti anonimnih prijav – sicer na drugem področju, namreč na področju žvižgačev (peti odstavek 5. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev ), kjer je to sprejemljivo glede varovanja javnega interesa. 

¹ Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23

² Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14