tudi čas šolanja se naj ovrednoti pri starostni meji za upokojitev.
Tako kot kot se dve tretjini časa služenja vojaškega roka prizna pri znižanju potrebne starostne meje za upokojitev, bi se lahko tudi priznal določen delež časa študija oz. šolanja. Razlika je ali nekdo med svojim 20 in 30 letom starosti bil na socialki in nič ni delal ali pa se je nekdo med svojim 20 in 30 letom trudil, učil in študiral, magistriral, doktoriral itd...ni lenaril in sedel doma na riti, ni bil na socialki itd.... to je velika razlika, ki se pri upokojevanju nikjer ne vrednoti. Npr.: 4 leta univerzitetnega študija bi lahko bi lahko znižal mejo za starostno upokojitev za 2 leti. 1/2 časa študija. (Ponavljanja letnikov se seveda ne bi smela štet). Že tak je šolajoči prikrajšan pri delovni dobi, saj ni mogel delat, če je študiral. Tudi nosečnici se prizna eno leto, ker ni mogla delat. Večina, ki jih dandanes študira (5 let) nikoli ne bo dosegla 40 let delovne dobe, ker redko kdo dobi zaposlitev s prve pri 23 letih za polni delovni čas..... Ne moreš enako postavit starostno mejo za upokojitev pri frizerju, ki je začel delat pri 16 letih in pri nekomu, ki je študiral do 28 leta. Čeprav je samo frizer plačeval prispevke v pokojninsko blagajno, sta se oba namreč trudila na svojih področjih. Noben ni lenaril. Oba sta na svoj način delala. En bolj fizično, drugi bolj mentalno.
Ja fino bi bilo. će bi priznali v pokojninsko dobo tudi šolanje,
športno dejavnost,
čas nosečnosti, tudi če nisi nikoli bil v službi,
dobrodelne dejavnosti
in še in še bi se dalo naštevati.
Ja res bi slovenčki radi bili KUvajt, samo nafte nam manjka ...........nafte
Ne fosilnim gorivom ;)
Sedaj so drugi časi in bomo prodajali vodo, ter tako višali bdp. (nafto v vrtine in vodo iz njih - obratno kot včasih)
Frizer lahko dela brez kakšnih koli omejitev tudi v penziji, nekdo z tehnično izobrazbo je zahtevano s strani IZS uporabo licence le pod pogojem, da je vsaj 40h redno zaposlen. Mislim, da bi morali avtomatsko vsi pri 60ih biti v penziji, saj če gledam sebe po 14h dela dnevno , včasih več kot 20h bi morali upoštevati ure in ne dneve. Saj sem že naredila dvojno dobo, ker preprosto ni kadra.
In kdor pravi, da za miško ni problem zdrzat naj poskusi narediti 10km z njo pa bo videl, kaj vse ga boli.
Sem proti, da se izkorišča izobrazba za penzijo bi pa bilo prav, da bi šli pri 60ih tako vsaj lahko poskrbiš za vnuke in ne kontra oni za tebe. To bi bil doprinos družbi, da starejši predajajo znanje, vmes pa prejemajo penzijo ali kakšen Koli dohodek in se obvežejo prostovoljno predajanje znanja mlajšim.
Okoli mene delajo 75lwtniki, ker preprosto ni ljudi s takim znanjem.
To je potrebno rešiti na drugi način.
Tole z vojaščino je ena velika krivica, saj koristi le tistim, ki se niso šolali in že tako uživajo pokojnino bistveno dlje. Tako nekdo, ki je pričel delati pri recimo 18 letih lahko gre v pokoj namesto pri 60 letih starosti in 42 letih dobe že 8 mesecev prej. Nekdo, ki je študiral, pa itak ne dopolni 40 let delovne dobe pred 65. letom in mu krajšanje za 8 mesecev zaradi vojaščine ne pride v poštev. Recimo če srednjo šolo zaključiš pri 19 letih, zaključiš vojaščino pri 20 in fakulteto pri 25 letih, boš 40 let delovne dobe dopolnil šele pri 65 letih in ti zmanjšanje potrebne starosti ne bo prineslo nič, ker ne boš imel drugega pogoja.
Vojaščina bi morala šteti v delovno dobo in to v celoti, če ne celo s povečanjem. Tudi argument, da v tem obdobju ni bilo plačevanja prispevkov ne zdrži, saj se v delovno dobo šteje precej takih obdobij: npr. delovna doba oficirjev JLA (celo z bonifikacijo), porodniški in starševski dopust, delovna doba delavcev, za katere delodajalec ni plačeval prispevkov (goljufivi podjetniki) ...
znalček Ni res, da ti zmanjšanje potrebne starosti ne koristi. Drugi pogoj ni takšen, da je nujno imeti 40 let delovne dobe... Minimalni pogoj je 15 let delovne dobe. Študirajoči bo itak zelo težko prišel blizu 40 letom delovne dobe in se bo lahko samo starostno upokojil (trenutno pri 65) letih in pri npr. 35 let delovne d. Višja plača (če jo je imel) pa nič kaj dosti ne koristi, ker se ti za vsako leto, ki ti manjka do 40 let delovne dobe odšteje določen procent od izračuna pri višini pokojnine.
no za tiste kišpekulirajo da bodo s 15 leti delovne dobe upokojeni, potem pa se bodo finančno že znašli, je tak predlog še bolj nesmiseln.
Obhodnik, verjetno je takih zaradi različnih razlogov kar nekaj. In verjetno živijo pod pragom revščine. Ampak razlika je med nekom, ki je 15 let delal in ima končano osnovno šolo in nima zdravstvenih težav, da ne bi mogel oddelati več in med nekom ki je prav tako 15 let delal, a 17 let hodil v šolo brez da bi ponavljal. Ta drugi je, če ne drugega, bil 9 let manj na socialki. Je delal na sebi, da je bolj razgledan, povečal svojo vrednost v odnosu do države, saj je večja verjetnost, da bo na volitvah zaradi večje razgledanosti obkrožil bolj primernega kandidata itd...
Nekatera dela in poklicev ne moreš vrednotiti samo po plačanih prispevkih. Tako kot učitelji, zdravniki, sodniki, policisti, gasilci, tudi šolajoči prispevajo posredno k dvigu kvalitete življenja v državi, že samo zato ker se šolajo/izšolajo.
predlog je nepremišljen in nesmiseln.
Pokojnina se beleži na osnovi delovne dobe. Namesto bonitet in drugih odpustkov, je potrebno uvesti višjo starostno mejo za 'intelektualce'.
imamo namreč nekoga ki je zaključil šolanje in se zaposlil ter oddelal v poklicu 40 let in zdaj bi ob bok postavili nekoga ki je študiral ta čas ko je nekdo pridno della in plačeval prispevke za socialo itd, drugi pa na bone jedel iz te malhe in se ni tako pridno učil kot navajate.
Vemo da je študij kampanjska zadeva in dve tretjini študentov s pridom izrablja študijski čas za 'študentsko delo'.
Iz lastne prakse vem da to ni prav. Študijski čas je treba omejiti in kdor je priden bo hitro zaključil (spet iz prakse bližnjih), kdor pa to izkorišča naj mu ne pomaga nič.
vaš komentar je nepremišljen in nesmiseln.
Ni res da dve tretjini študentov izrablja študijski čas za študentsko delo. Sploh pa ne tisti, ki redno delajo izpite in hodijo na predavanja.... Študentsko delo izrabljajo tisti, ki ponavljajo letnik, so v absolventskem stažu ipd.... To se pa tako ali tako ne bi smelo šteti, kar sem tudi napisal v predlogu. Višja starostna meja za "intelektualce", ki nimajo 40 let delovne dobe, je že nastavljena, in sicer na 65 let.... 5 let več torej od nekoga, ki se upokoji pri 60 letih s 40 leti delovne dobe. To pa ravno zato, ker se študij in delo za študij (učenje, obiskovanje predavanj, vaj itd) ne šteje nič. Kar ni prav. Šolanje je ravno tako delo, neplačano delo, ki ti jemlje čas, živce in leta. Ni enako kot, če si doma na socialki....
Samo tole:
Šolanje ni delo, ki bi vrednotilo delovno dobo!
V času šolanje si lahko popolnoma neproduktiven, poleg tega ne plačuješ v pokojninsko blagajno.
Malce pretiravate s kalimerovskim načinom prikaza krivic.
Nikjer na svetu se šolanje ne všteva v delovno dobo in tako je prav.
Kar se tiče krivice, da v času šolanja nimaš priznane dobe, se je treba odločit ali se boš šolal ali pa se uvrstil v poklicne vrste in tako prej opravil svojih 40 let dela.
in če si priden študent lahko v 4 ali največ 5 letih študij zaključiš.
Neproduktiven si finančno, ker ne narediš izdelka, ki bi ga lahko prodajal na trgu. Si pa produktiven umsko. Tudi umsko delo in učenje je delo.
Po vaši logiki so potemtakem tudi sodniki, policisti, učitelji ipd... neproduktivni, ker ne naredijo nič konkretnega kar bi lahko prodali na trgu. Ni samo fizično delo nekaj kar je pomembno za državo, ampak tudi raziskovalno, mentalno ipd. Tudi če v 5 letih zaključiš študij (prej ni mogoče). si izgubil 5 let časa (dela) in si pri izračunavanju pokojnine ovrednoten enako kot nekdo, ki je bil 5 let doma in igral igrce. To je problem.
Osnova pokojnine so plačani prispevki. Če bi se samo šolali, prispevkov pa ne plačevali, pokojnin ne bi bilo.
Res je, če bi se samo šolali pokojnin ne bi bilo.
Če bi pa samo delali in se ne šolali, bi pa bili še bolj neumna družba kot smo. Še bolj bi bili samo fizična delovna sila za nemško industrijo, kot smo že.... Tudi v tem primeru bi bilo prispevkov bolj malo.
Najboljše da po vašem mnenju zapremo šole in samo delamo.
In bomo videli kam bomo kot družba prišli. V prepad.
Od kod pride denar za prispevke od policistov, sodnikov, učiteljev, zdravnikov itd? Iz privatnega sektorja !!! zakaj? Kar brez naštetih poklicev ne bi bilo pogojev, da bi privat sektor sploh funkcioniral.
Zato se vrednoti tudi tisto, kar ne prinaša denarja neposredno, ampak posredno.
Naj se upošteva čas gimnazije,srednje šole, fakultete in služenje vojaškega roka v JNA oz SVN in vsak otrok 1 leto.
cekin.si/upokojitev/pokojnine/najvisja-in-najnizja-pokojnina-v-letu-2022.html
"Letos je bila zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo določena pri 620 evrih. Najvišja izplačana starostna pokojnina se je gibala pri okoli 3300 evrih in najnižje so bile okoli 280 evrov. Največ upokojencev je sicer prejemalo starostno pokojnino med 600 in 700 evri, povprečna je bila okoli 750 evrov. "
Od kje pa denar za te višje pokojnine?
Proti, ker bodo ti manjšolani, ki so delali takoj in tudi plačevali dobili manj iz vreče. Kajti v večini primerov imajo nižjo plačo in prispevke, ter posledično pokojnino. Bolje izobraženi bi naj imeli višje prispevke, ter posledično višjo pokojnino.
Poenostavljeno z osnovno šolo 650 eur pokojnine, diplomiranec 1100 eur in doktore 1800 eur iz česa razberemo 1:3 razmerje. Če doktor 1 leto več prejema pokojnino potrebujemo 3 leta manj izobraženega.
Kadar je doktor delal mentalno je zanj manj izobraženi delal fizično in še naprej je tako.
Višje izobražen je ponavadi tudi fizično bolj zdrav, mentalno pa itak in si zna zagotoviti varno starost (v kolikor si ne zna pa je vprašanje smoternosti vlaganja v njegovo izobraževanje v mladosti).
Če že, samo do 26. leta
Lahko bi bila takšna omejitev ja.