pooblastila upravnikov večstanovanjskih stavb
Predlagam vladi, da nujno uskladi zakonodajo glede pooblastil upravnikom večstanovanjskih stavb za rezervni sklad.
Dosedanja zakonodaja z vsemi spremembami in dopolnili (Stanovanjski zakon, Stvarnopravni zakonik in Pravilnik o gospodarjenju z večstanovanjskimi stavbami) namreč dovoljuje, da upravnik z 50 -75% podpisi solastnikov lahko najame kredit oz. da izvajalec odstop terjatev svoji banki za manjkajoči znesek in tako smo lastniki obvezani plačevati obresti bankam, ki jih določi banka oz. izvajalec, plačnik (etažni lastnik) pa na to nima vpliva. Upravnik, ki naj bi pošteno zastopal etažne lastnike sklene z izvajalcem zato tripartitno pogodbo, v njej pa ni zaslediti kolikšen bo končni znesek plačila za etažnega lastnika, le končna cena izvajalca.
ETAŽNI LASTNIK NE MORE PO NOBENEM SPREJETEM IN VELJAVNEM ZAKONU POPLAČATI SVOJE OBVEZNOSTI V REZERVNI SKLAD ZA INVESTICIJO PO SVOJIH FINANČNIH MOŽNOSTIH (v enkratnem znesku, dveh, treh, krajši odplačilni dobi, ali najeti kredit pri svoji banki za daljšo obdobje) Dosedanji zakoni dovoljujejo da za to odloča 50% solastnikov!!!!
Ti zakoni in predpisi so tudi v nasprotju33. členom USTAVE-kratene so pravice do zasebne lastnine (kar denar je) in 67. Členom USTAVE- zagotavljanje uživanja in upravljanja svoje lastnine.
Najbolje, da za upravnike večstanovanjskih stavb sprejme poseben zakon, ki bo določal pooblastila upravnika in upravljanje z našim denarjem v rezervnem skladu, nikakor pa upravnik ne more brez pisnega soglasja posameznega etažnega lastnika najeti kredita ali kakršnokoli odplačevanje obresti ali v imenu etažnega lastnika skleniti kakršnokoli škodljivo pogodbo za lastnika.
Dosedanji zakoni namreč dajejo vsa pooblastila upravljanja z denarjem rezervnega sklada upravniku. (2.odst. 29, člena, 1.tč.43.člena., 1.tč.44.člena, 5.aliena 1tč. 50.člena in 1. In 2. Tč. 68.člena..SZ-1). Lastnik, ki vplačuje v rezervni sklad po zakonu, nima nobene pravice upravljati s tem denarjem (1.točka 43. Člena SZ-1). Upravnik si dovoljuje za investicijo najemati kredite oz. sklepati lastnikom škodljive tri in večpartitne pogodbe( z izvajalci, bankami), saj sklepa pogodbe s tretjimi osebami. Z zakoni je avtomatično pooblaščen za taka dejanja. Investitor daje manjkajoča denarna sredstva v odkup terjatev banki pri kateri ima odprt račun, ali pa tudi lahko katerokoli drugi banki, brez vednosti in vpliva lastnikov na obrestno mero in dolžino kredita oz. odkupa terjatev, upravnik je pa stranka ki zastopa etažne lastnike in je istočasno tudi podpisnik pogodbe (v imenu etažnih lastnikov).
Upravnik ima sedaj en bančni račun za rezervne sklade vseh stavb, ki jih upravlja, sam pa potem to preknjiži po stavbah. Za posamezne etažne lastnike ne vodi evidence pri investicijah kot je npr. obnova fasade. Sami fiduciarni računi tega ne morejo rešiti, je le finančno breme etažnih lastnikov. Upravniki imajo za vsakega dolžnika svojo konto, z lahkoto bi ob zaključku investicije izračunal delež posameznega etažnega lastnika. Potrebno je le izvesti kontrolo nad temi konti v primeru, da je kakršnakoli pritožba.
O problematiki upravnikov in vodenja večstanovanjskih stavb je bilo že veliko povedanega, pa žal še vedno ostaja neurejeno. Očitno obstajajo močni lobiji da upravniki lahko bogatijo na račun denarnih sredstev lastnikov teh nepremičnin. O tej problematiki je bilo pisano v Delovi Sobotni prilogi dne 8.januarja .2022 (Milena Šmit) , 5. Februarja 2022 (Nevenka Šorli) in tudi v Pravni praksi dne 24.2.2022 (Nevenka Šorli).
Vložena je tudi pobuda na Ustavnem sodišču, ki pa seveda rabi še dodaten čas.