Ureditev visokega šolstva v prid študentom in ne profesorjem
Ta predlog pišem na podlagi dogodkov na višjih šolah in univerzah (fakultetah). Na njih ni nobenega nadzora, zato prihaja do selekcije med študenti in se otežuje tudi delo samim študentom. Sistem je postavljen tako, da imajo realne možnosti za napredovanje le tisti najboljši (odličnjaki), ki so za vstop na fakulteto tudi po selekcijah izbrani pred tistimi "navadnimi". Poleg tega se mi ne zdi prav, da profesorji več truda vlagajo v raziskoavlno dejavnost in ne v predavanja študentom, ki bi morala biti primarna naloga profesorjev na univerzah. Tako imamo preprosto akademike, ki so zaposleni na fakultetah in raje delajo za akademijo, saj je to za njih bolj koristno in najverjetneje dobijo tudi dodatke za tovrstno delo. Poleg tega posamezni profesorji ne znajo držati visoke ravni interakcije s študenti tako imamo nekatere, ki grozijo, spet drugi imajo previsoka merila, tretji se na predavanjih sploh ne pojavijo a zahtevajo na izpit znanje kot, da bi predavali vso snov normalno. Kot posledica tega lahko korektno zatrdim, da so posledica tega tudi izredno slabi rezultati (število diplomantov).
Kot svoje predloge predlagam naslednje zadeve:
1. spremenite člen v ustavi, ki zagotavlja univerzam avtonomijo. S tem, ko imajo univerze avtonomijo lahko počnejo kar hočejo (glej prejšnji odstavek).
2. uvedite strog nadzor nad delom na univerzah.
3. naj bodo profesorji plačani glede na uspešnost (tudi študentov na izpitih), saj je tudi to odraz dela profesorja).
4. da bodo predlogi iz prejšnjih točk pošteni tudi profesorjev uvedite v pravilnik obvezno preverjanje prisotnosti študentov (lahko z čekiranjem študentskih kartic kot za delo v podjetjih).
5. Naj se sestavi komisija, ki bo pregledala nacionalne načrte učenja na univerzah in jih tudi uredila v točkah, ki preveč bremenijo študente.
6. Naj tudi besednjak in učno gradivo na fakultetah postane oziroma uporablja slovenski besednjak in ne tujega, saj mora snov biti razumljiva za študente in slušatelje, da se izboljša tudi nivo razumevanja in uspešnega dela na fakultetah.
Univerze potrebujejo avtonomijo, da jim politika ne narekuje, koga naj zaposlujejo in kaj naj raziskujejo. Zato je ta vrednota pomembnejša od zadovoljstva študentov s študijsko izkušnjo.
Profesorji bi morali v glavnem raziskovati, ne pa, da se temu izogibajo in se izgovarjajo na poučevanje, usklajevanje terminologije, urednikovanje in tako naprej. Na dodiplomski ravni bi morali biti študentje v glavnem v stiku z asistenti, ne z nosilci predmetov. Izredni in redni profesorji bi morali skrbeti za zahtevnejše poučevanje (denimo bolj dejavno mentorirati doktorske študente).
Profesorji seveda ne morejo biti plačani glede na uspešnost študentov na izpitih, sicer bi zelo hitro nastala inflacija dobrih ocen (kar je značilnost vseh šolskih sistemov, ki dajejo prednost zadovoljstvu študentov, zlasti plačljivih).
V prvi vrsti ni bistveno, koliko je študent obremenjen, ampak kaj ga univerza v porabljenem času dejansko nauči. Država bi morala na vseh akademskih področjih omogočiti neodvisno (beri: ne notranjo) revizijo tako znanja študentov kakor raziskovalnih rezultatov profesorjev - in na tej podlagi kadrovsko ter učno-načrtno popolnoma prenoviti visoko šolstvo.
(V Sloveniji zanalašč ne preverjamo, ali lahko naši študentje in profesorji konkurirajo kolegom v tujini. Toda pogled na katero koli priznano lestvico svetovnih univerz je porazen. Glavni slovenski univerzi na vseh področjih kotirata tako nizko, da se ne moreta meriti z nobeno zmerno priznano univerzo v bližnji okolici. Glavni problem slovenskih študentov ni preobremenjenost, ampak to, da dobivajo zanič izobrazbo od ljudi, ki so strokovnjaki samo v slovenskem kontekstu.)
S slovensko terminologijo naj se ukvarja za ta namen ustanovljen prevajalski urad, ki se zanaša na posvete s profesorji - ne pa profesorji sami.
Izpite v sedanji obliki, zlasti ustne, bi bilo treba na celi črti ukiniti. Preverjanje znanja bi bilo treba razporediti čez vse leto in s tem preprečiti kampanjstvo, posledično pa tudi večno študiranje.
Študente bi lahko razbremenili s krajšimi semestri, ki bi bili delovno bolj intenzivni, in s predmeti, ki bi bili ožji, a bolj poglobljeni.
Pozdravljeni,
univerze so v glavnem ustanovljene z namenom, da podajajo znanje tistim, ki se nanje vpišejo in imajo zanimanje za posamezne smeri. Če bi se morali profesorji v glavnem ukvarjati z raziskovalno dejavnostjo, zato potemtakem pač ne potrebujemo univerz, ker raziskovalno delo primarno opravljajo instituti in akademije. Glavni problem tega kar se študenti naučimo je ravno preobremnjenost, saj se povečini jemlje snov hitro, kar pa profesorje ne briga in posledično dobimo študente, ki se snov želijo pravtako hitro naučiti, da sploh lahko opravijo izpite. In kot ste že sami omenili pride potem do slabih rezultatov, ki niso v nobeni meri primerljivi z rezultati v vseh univerzah v soseščini. Profesorje namreč niti ne skrbi in ne zanima koliko se študentje naučijo, njihov glavni števnik je koliko snovi so oni dejansko odpredavali in tako posledično pride tudi do tega, da študent ne more reči, da nečesa ne zna, če pa je to profesor odpredaval. Torej poraja se splošna misel, ki pravi da bi vsak študent moral znati vse kar je profesor odpredaval, ne glede na to ali je v enem dnevu odpredaval denimo pri zgoddovini, odpredaval celotno srednjeveško zgodovino v enem dnevu ali pa v par mesecih (primer, ki ne temelji na dejanskem stanju, ampak sorazmerno daje obris kaj se zares dogaja).
Na tem mestu naj omenim, da je tudi primarna naloga študentov, da se konkretno naučimo stvari in ne napol kot se dogaja sedaj (tudi že sami omenili).
Upam, da sem vam s tem pojasnilom bolj pojasnil in oprdeliv problem, ki smo ga že začeli razpravljai.
Lep pozdrav
Dober predlog.
Težava pedagoškega dela na fakultetah ni samo v obremenjenosti pedagov z raziskovalnim delom. Problem je tudi glavarina, zaradi katere se včasih spuščajo kriteriji, da bi bilo število študentov zadostno za vsaj polno obremenitev pedagogov in s tem zagotovljeno polno plačo. Tako da jih včasih napreduje preveč in ne premalo, kot pišete.
Pozdravljeni, hvala za vaš komentar. Na fakultetah ni lahko, tako za profesorje kot tudi študente. Ker študenti ne vemo, če se nad profesorje izvajajo "pritiski iz kakšnih višjih sil" ali je to le splošna volja profesorjev bi vseeno radi, da se stvari uredijo tudi za nas. Seveda, se strinjam da je v časih za nas "privilegij", da sploh lahko študiramo v primerjavi s preteklostjo, amapk glavni namen ni pluvanje po šolskem sistemu, ampak da se stvari izboljšajo kjer se lahko in da postane sistem odprt do konca študija posameznikov za vse skupine (ne samo za tiste najboljše).
Profesorji oz. vsi javni uslužbenci so že plačani oz. napredujejo (v plačilnih razredih) glede na uspešnost. Seveda se ocena na izpitih tukaj ne upošteva neposredno. Upoštevanje ocene bi bil dvorezen meč, saj bi to pogosto pomenilo nižanje kriterijev. Za uspešnost oz. znanje študentov pri nekem predmetu pa pogosto ni odgovoren zgolj nosilec dotičnega predmeta, temveč tudi predznanje študentov, na katero imajo vpliv prejšnji pedagogi in to ne samo na fakulteti ampak že v srednjih šolah. Študenti tudi pridejo iz različnih srednjih šol, kar že pomeni, da bodo morali vložiti različen nivo truda, da bi dosegli enako oceno na področju, ki so si ga izbrali.
Pozdravljeni,
se strinjam, da že napredujejo glede na delovno uspešnost. Torej plačilo glede na uspešnost tudi študentov na izpitih bi bil le dodaten krterij, ki pa ne bi določal višino plače v najbolj radikalni smeri. Zamišljeno je kot nek odbitek (npr. 5 ali 10 evrov) za vsako neuspešno opravljanje izpita študentov ali celo manj. Dodana je bila tudi varovalka, ker bi tak sistem lahko bil tudi zelo ne fer do profesorjev in je omenjena v predlogu.
Lep pozdrav
"Ureditev visokega šolstva v prid študentom in ne profesorjem" se bo izboljšala, ko bo učno gradivo in besednjak predavateljev postal bolj razumljiv, ko bodo ustvarjalci učnega gradiva angleške, nemške, latinske tuje besede zamenjali oz. prevajali s slovenskimi besedami slovanskega izvora.
Dejstvo je da je učno gradivo in potujčen besednjak predavateljev na fakultetah slušateljem vedno bolj nerazumljiv. Danes mora slušatelj na fakulteti uporabljati angleško nemško slovenski slovar, da bi prišel do slovanskega korena besede, ki ga šele zares lahko razume in si ga zapomni.
Nerazumljiv jezik predavateljev in učnega gradiva študentom podaljšuje čas učenja, otežuje pomnjenje in izražanje učne snovi, posledično niža končno oceno in po nepotrebnem podaljšuje čas do zaključka študija. Ve se, da od otroštva naprej čutimo, razmišljamo, sanjamo, pomnimo, izražamo, pišemo v maternem jeziku, kar pa tuji jeziki jasno da niso.
Poplava angleških besed v učnem gradivu je posledica malomarnega odnosa ustvarjalcev učnega gradiva do negovanja slovenščine in samo razkriva, da vsi ti "avtorji" v resnici vse to gradivo samo prepisujejo iz angleških virov, ne vzamejo pa si časa da bi v slovenskih slovarjih ali pri slovenistih poiskali ustrezni prevod slovenskega jezika slovanskega porekla.
Žal veliko "akademikov, profesorjev", visoko izobraženih znanstvenikov ne neguje maternega jezika in razumljivo v naglici ni zmožno najti ustrezne slovenske besede ter tujo besedo posloveni. Toda dolgoročno bi si morali vzeti čas in svoj besednjak za nazaj popravljati. Veliko posameznikov, predvsem v javnih nastopih, kot so politiki, prodajalci,... pa se skuša predstaviti bolj izobraženi, kot v resnici so, z uporabo poslovenjenih tujk, čeprav dejanskega pomena teh tujk niti sami dobro ne razumejo.
Jasno je tudi da sami tujci, Angleži, Nemci, Italijani, ko so v stiku s Slovenci, njihovih tujih besed, poslovenjenih ne prepoznajo in ne razumejo.
Za domačo kulturo in jezik ima tak odnos do maternega jezika pogubne posledice. Otroci govorijo svojim starim staršem, da govorijo nek čuden jezik, stari starši pa vnukov sploh več ne razumejo.
Pozdravljeni, hvala bom dodal.
Zelo pohvalno.
Žal, ravno izobraževalne ustanove najmanj negujejo slovenski jezik, ga podcenjujejo in ne vidijo potrebe negovati ga. Tako materni jezik prepoln udomačenih tujk postane dvojezičen in starejši od obeh jezikov izumira.
Razumem da, ko predavatelj, ki pride iz tujine in iz angleškega gradiva nekaj predava ustno, da mu je težko na hitro najti ustrezen prevod, toda, ko isti predavatelj začne ustvarjati in pisati slovenski učbenik ima dovolj časa in tudi zakonsko obvezo pisati v slovenskem knjižnem jeziku.
Zaradi omenjenih razlogov, so tudi slovenski slovarji knjižnega jezika že prepolni udomačenih tujk in se celo pod okriljem jezikovne stroke, debelijo in potiskajo slovenščino naših prednikov v pozabo.
Študentje ne čutimo, da bi se visokošolski predavatelji na področju razumljivosti njihovih učnih gradivih sploh zavedali kako s potujčeno slovenščino otežujejo učenje študentom. Podobna zgodba, le malo manj pereča, se začne že na srednjem izobraževanju.
Kako pa je z jezikom v osnovnih šolah, smo pa v času učenja otrok na daljavo preko spleta (velja tudi za srednje ter fakultete) starši na lastnih ušesih prvič doživeli. Učitelji, misleč da se bodo otrokom približali in bili bolj zanimivi dejansko uporabljajo tujke med poučevanjem.
Če bi se tega zavedali, bi lahko naredili ravno obratno, se združeno vsi učitelji jezikov, slovenščine kot tujih, truditi najti pravočasno ustrezne prevode iz tujih jezikov in jih učencem ponuditi. Saj so ubogi otroci prve žrtve potujčevanja zaradi neomejenega brskanja in poplave angleških vsebin na spletu.
tole je pa napisal en jezen študent.....
Hvala za razumevanje bo kar skupina.