9. 6. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Analiza veljavne ureditve področja
V skladu z določbo tretjega odstavka 3. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22 in 59/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZUTD) je eden izmed ciljev zakona tudi zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji z zagotovitvijo denarnih nadomestil po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Na podlagi prvega odstavka 62. člena ZUTD se denarno nadomestilo prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove.
Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 530,19 evra (drugi odstavek 62. člena ZUTD).
Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 evrov (tretji odstavek 62. člena ZUTD).
V skladu s sedmim odstavkom 62. člena ZUTD se denarno nadomestilo, odmerjeno po določbah tega člena, usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost
Predlagatelj Vladi Republike Slovenije predlaga spremembo ZUTD v delu, ki določa najvišji in najnižji znesek denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: denarno nadomestilo). Predlagatelj predlog utemeljuje z navedbami, da denarno nadomestilo predstavlja pravico iz obveznega socialnega zavarovanja za primer izgube plače oziroma dohodka iz (samo)zaposlitve in je namenjeno temu, da posameznik po prenehanju opravljanja dela neko časovno obdobje prejema denarni znesek, ki mu v času iskanja zaposlitve omogoča preživetje. V ta namen se plačuje prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti, zato bi bilo pravično, da upravičenci v času prejemanja denarnega nadomestila uživajo vsaj minimalno socialno zaščito. Najvišji znesek denarnega nadomestila se ni spremenil že od leta 2017 ter znaša 892,50 evrov bruto in za izplačilo 653,68 evrov neto, kar ne dosega niti uradno objavljene višine minimalnih življenjskih stroškov iz leta 2022. Najnižji znesek nadomestila znaša od leta 2019 dalje 530,19 evrov bruto in za izplačilo približno 400,00 evrov neto. To niso nadomestila, ki bi omogočala socialno varnost, zato predlaga zakonsko določitev višjih nominalnih zneskov denarnega nadomestila oziroma redno vsakoletno uskladitev obstoječih nadomestil z rastjo življenjskih stroškov (za leto 2023 to pomeni za 10,3%).
V skladu z navedenim ministrstvo pojasnjuje, da pravica do denarnega nadomestila predstavlja pravico iz zavarovanja, ki se posameznikom ob izgubi zaposlitve zagotavlja po načelih vzajemnosti in solidarnosti, utemeljena pa je na predhodnem plačevanju prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti. Višina slednjih je določena z veljavno zakonodajo (Zakon o prispevkih za socialno varnost), in sicer prispevek zavarovanca v višini 0,14 % ter prispevek delodajalca v višini 0,06 % od osnove. Ob tem je treba pojasniti, da sistem zavarovanja za primer brezposelnosti nima vzpostavljene posebne blagajne, kot je to zagotovljeno npr. v sistemu pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.
Nadalje ministrstvo pojasnjuje, da se na podlagi veljavne ureditve v citiranem sedmem odstavku 62. člena ZUTD redno letno usklajujejo z odločbami priznani zneski denarnih nadomestil, in sicer z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, kot je določeno z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 59/19, 81/19 – ZSDP-1C, 92/21 – ZSDP-1E in 153/22 – ZSDP-1F). Na podlagi Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/23) se tako od 1. marca 2023 opravi uskladitev z odločbami priznanih zneskov denarnega nadomestila v višini 10,3 %.
Ministrstvo predlog ocenjuje kot primeren in utemeljen ter pojasnjuje, da v okviru načrtovane novele ZUTD že pripravlja sistemske spremembe v zvezi z zakonsko določeno višino denarnega nadomestila, ki bo ob upoštevanju javno finančnih zmožnosti v večji meri zagotavljala doseganje namena in ciljev zakona. Poudariti pa je treba, da se vsakokratne spremembe in dopolnitve delovno pravne zakonodaje vedno oblikujejo v okviru socialnega dialoga, t.j. ob predhodnem posvetovanju in z medsebojnim usklajevanjem konkretnih zakonodajnih rešitev s predstavniki vseh socialnih partnerjev.