Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Predlagam, da metanje gradbenih odpadkov v naravo postane kaznjivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen.

994 OGLEDOV 24 KOMENTARJEV

Predlagam, da se spremi kazenski zakonik tako, da postane metanje gradbenih odpadkov v naravo kaznjivo dejanje.

Pred dvemi leti sva s sosedom zalotila na moji privat parceli kamionista N. F. kako je skipal 100 kubičnih metrov gradbenih odpadkov. Kamionist mi je priznal, da je le voznik in da je brez denarja v osbenem stečaju in da mu je odvoz materiala naročil in plačal gradbinec A. M.

Kamionist mi je lastnoročno napisal in podpisal to izjavo. Na policijski postaji sem ju poskušal preganjat ampak so mi rekli, da ni pravne podlage. Vseeno sem sam podal kazenski ovadbi na tožilstvo v kopru za poškodovanje tuje lastnine in onesnaževanje okolja. Iz tožilstva sem dobil odgovor Kt197724/2021VM da ni utemeljen sum, da sta storila naznanjeno kaznjivo dejanje. Tako da sem moral na lastne stroške cca 6.000eur počistit parcelo. Osebi A.M. in N.F pa še vedno veselo kipata okoli gradbene odpadke v naravo.

Slika je simbilična.

143 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Sodobna Slovenija 46 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 7. 2023

Odziv Ministrstva za pravosodje

Kazenski zakonik[1] (v nadaljevanju KZ-1) v dvaintridesetem poglavju že določa kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V okviru navedenega poglavja je v 332. členu KZ-1, na primer, določeno kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja, sledijo pa kazniva dejanja, ki se nanašajo na onesnaževanje morja in drugih voda, protipravno ravnanje z jedrskimi in drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, uničevanje gozdov in podobno.

V zvezi z navedenim opozarjamo, da so kot kazniva dejanja z obravnavanega področja določena tista najbolj nevarna ravnanja, ki lahko povzročijo vsaj nevarnost za življenje ali telo oseb ali dejansko škodo kakovosti zemlje, zraka ali vode.

Ob tem pojasnjujemo, da je potrebno opredelitve prekrškov in kaznivih dejanj z določenega področja razvrščati v skladu z načelom »ultima ratio«, ki velja za določanje kaznivih dejanj. Torej je treba kazniva ravnanja določati kot prekrške ali kot kazniva dejanja glede na njihovo nevarnost in pravno zavarovano dobrino ter glede na vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni le kršitev predpisa (prekršek) ali pa ima že posledice za pravno zavarovano dobrino v obliki ogrozitve ali poškodbe (kaznivo dejanje).

Zakon o varstvu okolja[2] (v nadaljevanju ZVO-2) v 26. členu določa, da je odmetavanje odpadkov in njihovo puščanje v okolju ter nenadzorovano ravnanje z odpadki, vključno s smetenjem, prepovedano. Prepoved se nanaša na vse osebe, ki sodelujejo pri odmetavanju odpadkov in njihovem puščanju ter nenadzorovanem ravnanju z odpadki. Iz 259. člena ZVO-2 izhaja, da so navedena ravnanja opredeljena kot prekrški s sorazmerno visokimi predpisanimi globami.

Glede na navedeno ocenjujemo, da so prekrški in kazniva dejanja z obravnavanega področja določeni ustrezno, tudi z upoštevanjem načela sorazmernosti.

 


[1] Uradni list RS, št. 50/12 – UPB2, 54/15, 6/16 – UPB2p, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23.

[2] Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 – ZDU-1O.

Komentarji