25. 5. 2023
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Ministrstvo za infrastrukturo uvodoma pojasnjuje, da je ena izmed temeljnih nalog policije, ki izhaja iz njenih temeljnih dolžnosti, zagotavljanje varnosti cestnega prometa.
Policija letno zabeleži približno 18.000 prometnih nesreč, ki imajo različne posledice, od manjše materialne škode pa do telesnih poškodb, celo smrti udeležencev. Na njihov nastanek vpliva več dejavnikov, glavni pa so ravnanja udeležencev v cestnem prometu, cestna infrastruktura, motorna vozila in prometno okolje.
S ciljem izboljšanja prometne varnosti policisti vsakodnevno spremljajo varnostne razmere na slovenskih cestah, preiskujejo prometne nesreče ter preprečujejo in odkrivajo kazniva dejanja in prekrške, ki ogrožajo varnost cestnega prometa. Prizadevajo si za ustrezno urejanje in upravljanje prometa, učinkovit nadzor hitrosti in vzpostavitev celovitega nadzora na glavnih prometnih povezavah. Zaradi razvoja gospodarstva in povečanja cestnega tovornega prometa pa je posebej pomemben tudi nadzor prevozov.
Čeprav se v zadnjih letih nadaljuje pozitivni trend zmanjševanja števila smrtnih žrtev v prometu, so med glavnimi dejavniki prometnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami, še vedno neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednost, pri čemer se navedeni dejavniki povezujejo tudi z nekaterimi drugimi, kot so vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in ostalih psihoaktivnih snovi. Nadzor na vseh naštetih področjih je zato ključen za zagotavljanje boljše prometne varnosti.
Hiter in neustavljiv razvoj prometa ter spremembe sodobnih prometnih tokov prinašajo nove izzive in tveganja na področju varnosti cestnega prometa, s katerimi se bo treba soočati v prihodnje.
V ta namen enote prometne policije krepijo in uvajajo nove metode ter vpeljujemo sodobna tehnična sredstva, s katerimi bi lahko povečali učinkovitost policijskih postopkov in izboljšali varnost v cestnem prometu.
Ker je eden izmed glavnih dejavnikov za nastanek prometnih nesreč še vedno hitrost, so aktivnosti policije, predvsem na tistih cestnih odsekih in mestih, kjer so prometne nesreče pogoste
in kjer vozniki ne upoštevajo omejitev najvišjih dovoljenih hitrosti, usmerjene k zmanjševanju hitrosti in posledično tudi zmanjševanju števila prometnih nesreč in njihovih posledic.
Ministrstvo za infrastrukturo meni, da so v Zakonu o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 161/21 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) ustrezno določena pravila ravnanja v primeru prekoračitve najvišjih dovoljenjih hitrosti in varnega prehitevanja.
Glede na navedeno je v 45. členu ZPrCP, ki ureja hitrost vožnje, jasno določeno, da mora voznik hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje.
Prav tako je v 51. členu ZPrCP, ki ureja varno prehitevanje, določeno, da sme voznik začeti prehitevati le, če ima na cesti dovolj prostora. S prehitevanjem ne sme ovirati udeleženca cestnega prometa, ki ga prehiteva. Prehiteti mora brez oklevanja, po končanem prehitevanju pa se mora, razen na smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi čim prej vrniti na izhodiščni prometni pas, pri čemer v nobenem primeru ne sme prekoračiti najvišjih dovoljenih hitrosti, določenih v 46. členu ZPrCP.
V 51. členu ZPrCP je določena tudi obveznost voznika prehitevanega vozila, in sicer, da slednji ne sme povečevati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča in s svojim ravnanjem omogočiti vozniku, ki prehiteva čimprejšnjo zaključitev prehitevanja.
Skladno z vsem navedenim Ministrstvo za infrastrukturo meni, da so določbe, ki urejajo hitrost vožnje (45. člen ZPrCP), najvišje dovoljenje hitrosti (46. člen ZPrCP) in varno prehitevanje (51. člen ZPrCP), ustrezne in skladne s temeljnimi načeli varnega cestnega prometa.