Plačilo nadur učiteljem v osnovni in srednji šoli
Predlagam, da se pri plačni reformi javnega sektorja upošteva velik variabilni del za vse učitelje, ki si prizadevajo za boljše znanje otrok. Celodnevni učni proces je nastal predvsem zato, da bi učenec opravil vse potrebno v šoli, da bi lahko doma živel družinsko življenje in se ukvarjal s konjički. V trenutnem sistemu pa je osnovna logika povsem podrta - učenec se mora po celodnevnem pouku do večera fokusirati na šolske obveznosti, v kolikor želi brez prask končati šolanje.
Tu imam predvsem v mislih nadurno delo, ki bi ga učitelji izvajali za skupini otrok:
1. dopolnilni pouk za otroke, ki potrebujejo dodatno razlago za osvojitev določene materije in malo več treninga, ker tega iz kakršnega koli razloga ne morejo opraviti v domačem okolju ali so bili daljše časovno obdobje odsotni od rednega pouka
2. dodatni pouk za učence, ki že v osnovni / sredni šoli kažejo interes za poglabljanje znanja na določenem področju
Cilj teh dveh točk bi bil, da učenci pridejo domov in nimajo bistvenih šolskih obveznosti, ker so vse opravili v šoli.
Namreč, tudi šolski sistem je postal, podobno kot zdravstveni, precej močna industrija. Samo da oddelamo program in naredimo ocene. Učenci pa so "kanon futer", da takšen sistem sploh lahko deluje. Pa naj si sami poiščejo inštruktorje, tete, starše, da jih vzpodbujajo in skrbijo, da so obveznosti izpolnjene. To je povsem napačna pot, ki se je izrodila v zadnjih 20 letih.