25. 5. 2023
Odziv Ministrstva za finance
V skladu z veljavno zakonodajo so prodajna mesta (mednje sodijo tudi gostinski objekti) v Republiki Sloveniji dolžna omogočiti plačevanje z evrobankovci in evrokovanci, medtem ko je odločitev o morebitnem omogočanju drugih oblik plačevanja prepuščena prodajnim mestom. Navedena ureditev izhaja neposredno iz predpisov Evropske unije (v nadaljevanju: EU), saj Uredba Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (UL L št. 139 z dne 11. 5. 1998)i v 10. in 11. členu določa, da so evrobankovci in evrokovanci edini, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v sodelujočih državah članic. Prav tako tudi Pogodba o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012) v prvem odstavku 128. člena določa, da so samo bankovci, ki jih izdajajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke, zakonito plačilno sredstvo v EU. Pojem zakonito plačilno sredstvo pomeni, da tega plačilnega sredstva na splošno ni mogoče zavrniti pri izpolnitvi dolga.
V skladu z navedenim je obveznost sprejemanja gotovine, izražene v evrih, predpisana tudi z Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06), ki v prvem odstavku 3. člena določa, da se v Republiki Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo bankovci in kovanci, ki se glasijo na evro. Iz navedenih razlogov je sprejem plačil v evro gotovini obvezen, za razliko od vseh ostalih oblik plačevanja, katerih obvezno uporabo pravo EU ne predpisuje.
Obseg gotovinskih plačil se v Republiki Sloveniji postopoma znižuje na račun elektronskih oblik plačevanja. Omenjeni trend je bil še bolj izrazit v času pandemije COVID-19. Upadanje gotovinskih plačil pričakujemo tudi v prihodnje, vendar trenutno še vedno več kot polovico plačil na prodajnih mestih predstavljajo gotovinska plačila. To pomeni, da so slovenski potrošniki še vedno zelo naklonjeni uporabi gotovine.
Področje plačil se v zadnjih letih pospešeno razvija in pojavljajo se nove oblike plačevanja, zato je na trgu mogoče zaslediti številne oblike elektronskega plačevanja. Možnost, da bi se predpisala obveznost omogočanja le ene oblike elektronskega plačevanja npr. kartičnih plačil, ni sprejemljiva, saj bi to pomenilo neenak konkurenčni položaj za vse preostale oblike elektronskega plačevanja. Potrebno je omeniti, da so vse obstoječe oblike elektronskega plačevanja proizvod zasebnih tržnih ponudnikov in ta predstavljajo njihovo poslovno dejavnost.
Zaradi pospešene digitalizacije plačil tudi Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) razmišlja o uvedbi digitalnega evra, ki bi se uporabljal poleg evro bankovcev in kovancev in bi predstavljal evro v digitalni obliki, ki bi omogočal elektronsko plačevanje. Za razliko od ostalih (zasebnih) elektronskih oblik plačevanja bi predstavljal centralnobančno obliko denarja, za katerega bi tako kot za evro gotovino jamčila ECB. Trenutno ECB izvaja preiskovalno fazo projekta, ki se bo zaključila jeseni 2023, ko bo ECB sprejela odločitev, ali bo začela izvedbeno fazo projekta digitalnega evra. Hkrati je Evropska komisija tudi že začela z aktivnostmi za pripravo pravnih podlag za uvedbo digitalnega evra. Glede na to, da naj bi digitalni evro pomenil le dodatno, digitalno obliko evra (poleg gotovine), bo eno od področij, o katerih bo tekla razprava, tudi ali bo imel digitalni evro tako kot evro gotovina status zakonitega plačilnega sredstva. V tem primeru bi tudi za digitalni evro veljala obveznost njegovega sprejemanja kot to velja za evro bankovce in kovance.