Predlog za pravičnejše dodeljevanje neprofitnih stanovanj
Poznam primer gospe, ki je v najem prejela neprofitno stanovanje. Dotlej je živela v hiši njenih staršev. Dokler ga niso zaprli, je z njo živel tudi njen partner. Do lanskega leta je bil v zaporu. Prigoljufani denar je izginil neznano kam, ona pa je bila v odzivu na razpis za dodelitev stanovanja prikazana kot samohranilka. Še danes je njen partner prijavljen na drugem stalnem naslovu kot njegova partnerka, najemnica neprofitnega stanovanja, s čimer se tudi sam pohvali. Čeprav živi skupaj z njo in njunimi otroci v neprofitnem stanovanju. Starša najemojemalke imata visoko pokojnino, s čimer se sama hvalita in hčerko zalagata z denarjem.
Poznam pa tudi primer gospe, ki je v resnici mati samohranilka, ki nima več staršev ali kakega drugega bogatega zaledja, plačuje tržno najemnino in je neuspešno sodelovala že na treh razpisih za dodelitev neprofitnega stanovanja.
Javni stanovanjski sklad samo vsakih 5 let pri najemniku stanovanja preverja njegovo premoženjsko stanje in odloča o upravičenosti do nadaljevanja neprofitnega najema. To bi bilo potrebno v stanovanjskem zakonu spremeniti na ta način, da so takšne preverbe pogostejše. Gospa v prvoopisanem primeru je zgolj v času enega leta po dodelitvi stanovanja dedovala premoženje, njen mož, ki je sposoben za delo in tudi že dela, pa je prišel iz zapora.
Predlagam, da se kategorija "biva pri starših" v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem namesto s 170 točkami napram 190 za kategorijo "plačuje tržno najemnino" točkuje z manj točkami. Na primer 100 točk za bivanje pri starših napram 190 točkam za plačevanje tržne najemnine ali, da se razlikuje starše z nizkimi dohodki (npr. do dve minimalni plači), kar se lahko točkuje dodatno, če prosilec to uveljavlja.