24. 4. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavljata temeljno obliko varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Gre za zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo in 40/23 – ZČmIS-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice. Gre za namensko varčevanje na osebnih varčevalnih računih z namenom zagotovitve dodatnih prihodkov po upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Dodatno pokojninsko zavarovanje sestavljata dve fazi in sicer faza varčevanja (vplačila in plemenitenje teh sredstev) in faza izplačevanja (izplačevanje pokojninske rente na podlagi privarčevanih sredstev).
V zvezi z dedovanjem privarčevanih sredstev v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja v fazi varčevanja je v 221. členu ZPIZ-2 določeno, da ima oseba, ki jo je član imenoval za upravičenca v primeru smrti, v primeru, ko dodatno zavarovanje preneha zaradi smrti zavarovanca dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo pravic iz tega zavarovanja, pravico zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada, da ji izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti premoženja, vpisanega na osebnem računu člana, ne glede na višino premoženja. Če član ni navedel upravičenca za primer smrti, preide pravica zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka na dediče člana. Upravljavec izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti, ko zahtevo iz prejšnjega odstavka podajo upravičenci za primer smrti ali dediči člana. Dediči so v primeru vložitve zahteve dolžni vlogi priložiti pravnomočni sklep o dedovanju.
V skladu z zgoraj navedenim so privarčevana sredstva v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, če se še niso uporabila za izplačevanje pokojninskih rent, v celoti predmet dedovanja.
Faza izplačevanja se začne, ko član uveljavi pravico do pokojninske rente in upravljavec sredstva na osebnem računu člana izplača izplačevalcu pokojninske rente v enkratnem znesku. Upravljavec v imenu in za račun člana sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se izračuna po aktuarskih načelih.
Dedovanje v fazi izplačevanja pokojninskih rent z ZPIZ-2 ni urejeno, saj gre pri izplačevanju pokojninskih rent za pogodbeno razmerje med izplačevalcem pokojninske rente (zavarovalnica ali pokojninska družba) in zavarovancem oz. upravičenci v primeru smrti zavarovanca. ZPIZ-2 določa le, da morajo izplačevalci pokojninskih rent ponujati doživljenjske pokojninske rente (izplačevanje dogovorjene pokojninske rente do smrti zavarovanca).
Večina izplačevalcev pokojninskih rent v okviru svoje ponudbe pokojninskih rent ponuja različne garancije v zvezi z izplačevanjem pokojninskih rent, ki se nanašajo predvsem na določeno zagotovljeno obdobje izplačevanja dogovorjene pokojninske rente ne glede na to ali je zavarovanec še živ. Takšne garancije seveda vplivajo na izračun višine pokojninske rente. V primeru, da je bilo sklenjeno takšno zavarovanje z garancijo, je izplačevanje pokojninske rente do izteka zagotovljenega obdobja, predmet dedovanja.
S predlogom je predlagana sprememba ureditve dodatnega pokojninskega zavarovanja na način, da bi bilo omogočeno dedovanje preostanka sredstev oz. pokojninskih rent pri vseh oblikah pokojninskih rent.
Kot je že pojasnjeno zgoraj, gre pri izplačevanju pokojninskih rent za sklenitev zavarovanja, na podlagi katerega zavarovanec vsa privarčevana sredstva v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja prepusti izplačevalcu pokojninske rente, ta pa se zaveže, da bo izplačeval dogovorjeno pokojninsko rento do smrti zavarovanca. Dedovanje doživljenjskih pokojninskih rent bi bilo tako v nasprotju z navedenim. Ob tem zavarovanec v fazi izplačevanja pokojninske rente nima več osebnega računa dodatnega pokojninskega zavarovanja, na katerem bi imel preostanek sredstev za izplačevanje pokojninske rente in ki bi bil po predlogu predmet dedovanja. V fazi izplačevanja pokojninske rente se tako lahko deduje le z zavarovanjem dogovorjeno zagotovljeno obdobje prejemanja pokojninske rente, če zavarovanec umre pred iztekom tega obdobja.
Na MDDSZ menimo, da je trenutna ureditev dedovanja v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja ustrezna in tako predloga ne podpiramo.