8. 4. 2025
Odziv Ministrstva za kolje, podnebje in energijo
Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS) kot polnopravna članica Evropske unije (v nadaljevanju: EU) se je zavezala, da bo zmanjšala rabo fosilnih goriv z namenom prispevanja k doseganju neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050, kar je izhodišče za načrtovanje ciljev, politik in potrebnih ukrepov že do leta 2030 s pogledom do leta 2050. RS si bo tako prizadevala zmanjšati rabo in uvoz fosilnih virov energije z izstopom iz premoga (prenehanje obratovanja premogovnih enot najpozneje do leta 2033 po načelih pravičnega prehoda) in s postopnim opuščanjem rabe fosilnih virov energije, pri čemer bo poudarek na povečanju učinkovite rabe energije ter večji rabi obnovljivih in nizko-ogljičnih virov.
Skladno s trenutnim veljavnim Energetskim zakonom (EZ-2), Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (v nadaljevanju: MOPE) med drugim zbira in analizira podatke o proizvodnji, pridobivanju, skladiščenju, transportu, distribuciji, uvozu, izvozu, porabi, o cenah energije in goriv ter trgovanju z njimi. Prav tako zbira in analizira podatke, potrebne za energetsko načrtovanje in tako spremlja naložbe v energetsko infrastrukturo, sodeluje pri pripravi dolgoročne podnebne strategije, izvaja sektorsko politiko iz NEPN, akcijskih načrtov in operativnih programov, ter drugih strateških dokumentov, ki urejajo področje energije.
V decembru 2024 je bil tako sprejet Posodobljeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt RS (v nadaljevanju: Posodobljeni NEPN), ki predstavlja akcijsko strateški načrt RS na naslednjih petih razsežnostih energetske unije:
- razogljičenje (emisije toplogrednih plinov in obnovljivi viri energije),
- energetska učinkovitost,
- energetska varnost,
- notranji trg energije ter
- raziskave, inovacije in konkurenčnost.
V okviru razsežnosti »Energetska varnost« je za zagotavljanje ustrezne ravni zanesljivosti oskrbe z električno energijo predvideno nadaljevanje izkoriščanje jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji ter čim prej in ne pozneje kot leta 2028 sprejeti kakovostno in transparentno odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne. Posodobljeni NEPN predvideva več možnih prihodnjih scenarijev domače oskrbe z električno energijo; eden izmed njih je t.i. »scenarij z dodatnimi ukrepi - jedrska energija (DU – JE)«.Ta scenarij predvideva gradnjo naslednjih novih jedrskih objektov:
- gradnja, zagon in testiranje raziskovalnega reaktorja (2030-2040),
- gradnja drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (JEK 2) do leta 2040,
- gradnja SMR (malega modularnega reaktorja) do leta 2050.
Maja 2024 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o dolgoročni miroljubni uporabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« (v nadaljevanju ReDMRJE). V skladu s sprejeto ReDMRJE RS na strateški ravni podpira nadaljnje izkoriščanje jedrske energije za proizvodnjo električne energije tudi z izgradnjo novih jedrskih elektrarn oziroma malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR).
Tako so na podlagi ReDMRJE ključni cilji in zaveze RS:
- nadaljevati z izkoriščanjem jedrske energije,
- ohranjati odličnost obratovanja jedrskih objektov,
- zagotavljati jedrsko varnost,
- ustrezno ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim gorivom (IG)
- izobraziti zadostno število ustreznih kadrov za delo z jedrsko energijo ter
- opraviti celovito preučitev možnosti za dolgoročno uporabo jedrske energije.
Vprašanje o možnostih postavitve novih (ena oz. več enot) jedrskih elektrarn je bilo že obravnavano tudi v raznih strokovnih študijah (vir : https://ezs.si/uo-ezs-celovito-o-jek2-gradnjaleta-2028-zakljucek-2039/), vendar bolj s stališča potrebnih naložb v elektroenergetski sistem (EES) v primeru priključitve nove (oz. več novih ) JE na energetsko omrežje. Študija, ki so jo pripravili na Elektroinštitutu Milan Vidmar (v nadaljevanju EIMV), je obravnavala osem (8) variant oziroma možnosti postavitev: pet variant z eno enoto (1000 ali 1100 ali 1200 ali 1400 ali 1600 MW) ter tri variante po dve enoti (2x1000 ali 2x1100 ali 2x1200 MW).
Študija EIMV nakazuje, da bo EES in njegove sistemske rezerve potrebno ustrezno prilagoditi glede na velikosti JEK 2. Dodatne zmogljivosti so seveda manjše v primeru manjše moči bloka in večje v primeru variante največjega posamičnega bloka. Variante z dvema blokoma moči 2000 MW in več sicer res pomenijo presežke proizvodnje v RS ter s tem možnost izvoza viškov električne energije na okoliške trge, vendar zahtevajo tudi večja vlaganja v samo nadgradnjo omrežja.
Tudi UO Energetske zbornice Slovenije (EZS) meni, da je z vidika elektroenergetskega sistema varianta JEK 2 z enim blokom bolj primerna kot varianta z dvema blokoma.
MOPE je letos januarja na MNVP (Ministrstvo za naravne vire in prostor) posredoval pobudo investitorja Gen energija za pričetek postopka državnega prostorskega načrtovanja za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem (v nadaljevanju: DPN za JEK 2). Pobuda predvideva JEK 2 kot elektrarno z enim reaktorjem z močjo od 1000 MW do 1650 MW.
Na MOPE aktivno spremljamo dogajanje na trenutno zelo aktualnem področju razvoja malih modularnih reaktorjev (reaktorji velikosti do 300 MW, modularna zasnova, večja varnost, manjši vplivi, hitrejša gradnja…), ki se trenutno v določenih aspektih nakazujejo kot primernejši v primerjavi z velikimi jedrskimi reaktorji, še posebno za države z manjšim ekonomskim potencialom in morebitne zasebne investitorje. V sodelovanju z US Department of State se izdeluje predizvedljivostna študija o ustreznosti SMR na določenih obstoječih energetskih in industrijskih lokacijah v RS (projekt Phoenix). Potencialno, ob ekonomiji obsega in modularni zasnovi, bi SMR reaktorji lahko nadomestili povpraševanje po večjih JE in tako posredno doprinesli k večjemu številu JE. Vsekakor pa trenutno v nobenem scenariju postavitve JE (to je ena večja in ena oz. več manjših), RS primarno ne zasleduje tržnega cilja ustvarjanja presežka električne energije temveč načrtuje zagotavljanje lastnih potreb po električni energiji.