Odmerni odstotek pokojninske osnove

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Uvodoma pojasnjujemo, da so bili s sprejetjem Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v letu 2012 (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZPIZ-2) v okviru celovite reforme na novo določeni tudi odmerni odstotki, ki, glede na spremenjeno matematično formulo izračuna pokojninske osnove po tem zakonu glede na prej veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2000 (v nadaljevanju ZPIZ-1), približno ustrezajo takrat veljavnim odmernim odstotkom. Tako je odmerni odstotek pred uveljavitvijo ZPIZ-2 za moškega za 40 let pokojninske dobe znašal 78%, kar ustreza na novo določenemu odmernemu odstotku po ZPIZ-2 v višini 57,25% za moške. Pred uveljavitvijo ZPIZ-1 je znašal odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe za moške in ženske 85%, potem pa je v času veljavnosti ZPIZ-1 prišlo do postopnega zniževanja in bi tako, v kolikor ne bi prišlo do spremembe z ZPIZ-2, odmerni odstotek znašal le 72,5%. Odmerni odstotek 63,5% po ZPIZ-2 pa bi bil primerljiv z odmernim odstotkom 86,75% po ZPIZ-1 (zgornja meja višine odmernega odstotka je bila sicer omejena na največ 85%).

ZPIZ-2 je ob spremenjeni formuli izračuna pokojninske osnove na novo določil odmerne odstotke in je za moške zavarovance za 40 let pokojninske dobe določil odmerni odstotek v višini 57,25%, za ženske zavarovanke pa postopen prehod iz 64,25% na končni odmerni odstotek v višini 60,25% v letu 2023.

Ureditev glede odmernih odstotkov se je z noveliranjem zakonodaje spremenila na način, da je novela ZPIZ-2G z uveljavitvijo s 1.1. 2020 določila postopno zvišanje odmernega odstotka za moške s 57,25% na 63,5% do leta 2025. Hkrati je ta novela ustavila padanje odmernega odstotka za ženske in tako ohranila vrednost odmernega odstotka za ženske pri 63,5%.

Nadalje pa je novela ZPIZ-2I, uveljavljena s 17.4.2021, prehodno obdobje za uveljavitev odmernega odstotka za moške zavarovance skrajšala za dve leti, kar pomeni, da v letu 2023 odmerni odstotek tudi za moške zavarovance znaša 63,5%.

Ob tem poudarjamo, da pokojnine, uveljavljene v različnih obdobjih po različnih predpisih in ob upoštevanju zgolj enega elementa (kot je na primer odmerni odstotek), ki vpliva na višino pokojnine, medsebojno niso primerljive. Različni predpisi v preteklosti so namreč določali tako različne pogoje upokojevanja kot tudi različne načine izračunavanja pokojnin. Prav tako velja pojasniti, da tudi upokojencev, ki so se upokojevali po veljavnem zakonu, vendar v različnih obdobjih (oziroma letih), pri odmeri pokojnine ne moremo enačiti. Upokojevali so se namreč po različnih pogojih zaradi določenega prehodnega obdobja postopnega uveljavljanja posameznih parametrov, ki vplivajo na višino pokojnine. Tako so se takoj po uveljavitvi ZPIZ-2 zavarovanci lahko upokojevali pod blažjimi pogoji kot tisti, ki so se upokojevali kasneje – tako v zvezi s pogoji za starostno upokojitev (za moške se je na primer za nekatere pogoje še dvigovala starostna meja v letu 2016) kot tudi v zvezi z obdobjem zajema let za izračun pokojninske osnove (za izračun pokojninske osnove v obdobju 2013 do 2018 je veljalo prehodno obdobje, in sicer se je iz 19 let postopno povečevalo na 24 najugodnejših zaporednih let).

Upokojencev, ki so se upokojevali v različnih časovnih obdobjih, torej ni mogoče v celoti enotno obravnavati, saj se je tekom desetletij zakonodaja večkrat spreminjala, pri čemer praviloma nove spremembe niso veljale tudi za posameznike, ki so bili že upokojeni na podlagi predhodno veljavnih predpisov.

Potrebno se je zavedati, da so se posamezniki, ki so že upokojeni, upokojili pod drugačnimi pogoji, kot se bodo upokojevali prihodnji zavarovanci (drugačne družbeno ekonomske okoliščine, blažji pogoji za upokojitev (prehodna obdobja), krajše obdobje za izračun pokojninske osnove itd.). Sprememba zakonodaje, s katero se postopoma zvišujejo odmerni odstotki, tako ni zajela že upokojenih posameznikov, je pa tudi iz tega razloga določila zvišanje odmernih odstotkov v daljšem prehodnem obdobju, kakor navsezadnje narekuje ustavno sodna praksa.

Poudarjamo, da praviloma velja načelo, po katerem se posameznik upokoji pod pogoji, ki veljajo v času njegove odločitve, da zapusti trg dela in se upokoji. Tudi pogoji za upokojitev, ki so se z ZPIZ-2 zaostrili, so se uvajali postopoma in zgolj za posameznike, ki so se šele upokojevali – ne pa tudi za nazaj. Ravno tako postopni padec odmernih odstotkov po ZPIZ-1 ni bil relevanten za vse posameznike za nazaj, temveč zgolj za tiste, ki so se upokojevali v letih, v katerih je ta padec veljal. Ob tem pojasnjujemo, da je bil padec odmernih odstotkov po ZPIZ-1 posledica dogovora med socialnimi partnerji, ki so se pred spremembo zakonodaje odločili, da se namesto podaljševanja aktivnosti ter dviga upokojitvene starosti, določi nižje odmerne odstotke. Hkrati pa je bilo določeno, da višina odmernih odstotkov ni več omejena – torej posamezniki, ki so s svojo aktivnostjo nadaljevali so za vsako nadaljnje leto pridobivali dodaten odmerni odstotek. Taka ureditev ni samoumevna, saj je bil v preteklosti – tudi še po ZPIZ92, odmerni odstotek navzgor omejen.

Pokojnin posameznih zavarovancev, ki so se upokojevali v različnih obdobjih, ni mogoče neposredno primerjati, saj so se upokojevali v času veljavnosti popolnoma različnih upokojitvenih pogojev, kot tudi popolnoma različnega načina določanja pokojninske osnove in višine odmernega odstotka. To pa posledično pomeni, da tudi ni mogoče izračunati višine njihovih pravic na podlagi trenutno veljavne odmerne lestvice, saj bi se pri morebitnem razmišljanju o preračunavanju višine prejemkov uživalcev pravic, ki so le-te pridobili po prejšnjih predpisih, nujno odpirala številna vprašanja, kot npr. ali bi morali uživalci pravic za novo odmero izpolnjevati tudi pogoje, določene v sedaj veljavnem zakonu, in ali bi bilo treba na novo izračunati njihovo pokojninsko osnovo, od katere se odmerijo pravice (z upoštevanjem najugodnejšega povprečja osnov iz daljšega obdobja zaporednih let).