16. 2. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pogoje za upravičenost do varstvenega dodatka trenutno urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B in 122/23 – ZŠtip-1C; v nadaljnjem besedilu ZUPJS).
V skladu z 2. členom ZSVarPre je varstveni dodatek socialnovarstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.
V skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZSVarPre je varstveni dodatek namenjen zagotavljanju sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
V skladu s 7. členom ZSVarPre so do varstvenega dodatka upravičene osebe, ki so:
- trajno nezaposljive
- trajno nezmožne za delo ali
- nezaposlene starejše od 63 let za ženske oziroma od 65 let za moške (prvi odstavek).
Osebe so upravičene do varstvenega dodatka, če so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine za varstveni dodatek, ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (drugi odstavek).
V skladu s tretjim odstavkom 18. člena ZUPJS se pri osebah, ki so trajno nezaposljive, trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let za ženske in 65 let za moške in niso zaposlene, oziroma pri družinah s takšno osebo, kot premoženje ne upoštevajo denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od 2500 evrov, oziroma družina do 3500 evrov. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da se zdaj pri odločanju o upravičenosti do varstvenega dodatka samske osebe kot premoženje ne upoštevajo oziroma ne vplivajo na upravičenost, prihranki, v višini do vključno 2500 evrov.
Če ima samska oseba prihranke v višini, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (od 1. 3. 2024 23.274,24 evra), na podlagi 27. člena ZSVarPre do varstvenega dodatka ne more biti upravičena. Prav tako do varstvenega dodatka ne more biti upravičena, če ima sicer prihranke v višini nad 2500 evrov in pod 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, vendar skupna vrednost z ostalim premoženjem, ki se upošteva, dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Če ima samska oseba samo prihranke v višini nad 2500 evrov in pod 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (od 1. 3. 2024 23.274,24 evra) npr. 2600 evrov, se šteje, da ima v lasti premoženje v višini 2600 evrov. To premoženje se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka upošteva v skladu z 31. členom ZSVarPre. Omenjeni člen centru za socialno delo omogoča, da po prostem preudarku presodi in odloči, da se varstveni dodatek ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, če je mogoče sklepati, da bi samski osebi ti prihranki lahko zagotavljali materialno varnost. Center za socialno delo pri tem upošteva osnovni namen varstvenega dodatka tako, da od varstvenega dodatka, ki bi pripadal samski osebi, odšteje tretjino vrednosti premoženja.
Ministrstvo ugotavlja, da je varstveni dodatek zadnji v vrsti pomoči, ki se samski osebi zagotovi, če si sama materialne varnosti začasno po merilih ZSVarPre ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Temeljno načelo ZSVarPre je, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov.
Zakonsko določena meja oziroma cenzus za upravičenost do varstvenega dodatka za samsko osebo, ki živi sama, od 1. 3. 2024 znaša 1,47 osnovnega zneska minimalnega dohodka (1,47 krat 484,88 evra) oziroma 712,77 evra mesečno. Samska oseba, ki ima samo prihranke nad zakonsko določeno višino (npr. v višini 2.600 evrov), bi si mogoče lahko sama zagotovila materialno varnost, zato imajo centri za socialno delo pri odločitvi o tem, ali prihranki vplivajo na upravičenost do varstvenega dodatka oziroma na njegovo višino, prosti preudarek. Samska oseba, ki ima prihranke v višini npr. 2.600 evrov, je torej v skladu z ZSVarPre lahko upravičena do varstvenega dodatka, razen če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da bi ji lahko prihranki zagotavljali materialno varnost. Če se stranka z odločitvijo oziroma uporabo prostega preudarka centra za socialno delo o tem, da prihranki vplivajo na upravičenost do varstvenega dodatka oziroma na njegovo višino ne strinja, ima možnost pritožbe.
Ministrstvo dodaja še, da je meja neupoštevanja prihrankov kot premoženje pri varstvenem dodatku postavljena višje kot pri samski osebi, ki uveljavlja samo denarno socialno pomoč (ker ne izpolnjuje osnovnega pogoja za varstveni dodatek), saj se varstveni dodatek praviloma prejema daljše obdobje kot denarna socialna pomoč. Meja pri denarni socialni pomoči za samsko osebo namreč znaša tri minimalne dohodke, to je od 1. 3. 2024 1.454,64 evra. Meja neupoštevanja prihrankov samske osebe kot premoženje pri varstvenem dodatku je torej v primerjavi z mejo neupoštevanja prihrankov kot premoženje pri denarni socialni pomoči višja za 1.045,36 evra.
Glede na navedeno ministrstvo ocenjuje, da je meja neupoštevanja prihrankov kot premoženje pri varstvenem dodatku primerna.
V skladu z navedenim Vlada Republike Slovenije predloga ne podpira.
Varstveni dodatek in denarna socialna pomoč sta poleg višine dohidkov, odvisni tudi od števila družinskih članov (upošteva se npr. zakonec ali zunajzakonski partner), prihrankov nad 2.500 evrov (samska oseba) oziroma 3.500 evrov (družina) ter zagotovljee oskrbe (bivanje, prehrana na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, izročilne pogodbe alu dtugega pravnega posla) in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neuveljavljanja dolžnosti preživljanja s strani polnoletnih otrok).
Pri ugotavljanju materialnega položaja se v omenjenem obdobju premoženje (razen prihrankov nad zakonsko določeno višino in vrednostnih papirjev), ne upošteva.
V omenjenem obdobju tudi ne velja omejitev dedovanja (ni vračila prejete pomoči s strani dedičev).
siol.net/posel-danes/pravni-nasvet/mama-zeli-varstveni-dodatek-mora-pomagati-tudi-moj-moz-pravni-nasvet-625364
4. urgenca UKOM dne 9.1.2024
Rok za odgovor je bil 6.4.2023.
19.7. 2023 je bilo pristojno ministrstvo že opozorjeno, da pripravi odgovor.
In kaj sedaj? Kdaj bo objavljen pripadajoči odgovor? Kdo se tu dela norca iz ljudi?
Rok za odgovor potekel 6.4.2023. 3. urgenca UKOM, 23. 11. 2023.
n1info.si/novice/slovenija/bo-pokojninska-reforma-prinesla-visje-pokojnine-bomo-delali-dlje-video/
www.24ur.com/novice/inspektor/bomo-se-imeli-pokojnine.html
Rok za odgovor potekel 6.4.2023. 2. urgenca UKOM, 15.7.2023.
Rok za odgovor potekel 6.4.2023. 1. urgenca UKOM, 15.6.2023.
19.7 2023
Spoštovani
pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo znova opozorili na zamudo in jih prosili, da odziv pripravijo v najkrajšem času.
Hvala za opozorilo in prijazen pozdrav.
___________________________________
Urad Vlade RS za komuniciranje
Gregorčičeva ulica 25
SI - 1000 Ljubljana
Rok za odgovor zamujen 6.4.2023. Urgenca za posredovanje odgovora poslana uredniku portala UKOM, dne 26.5.2023.
Pokojnino v višini minimalne plače. Ko se porabi vplačila za PIZ pa avtomatsko socialno pomoč, da se ne obremenjuje socialne službe in starejših z nepotrebno in drago birokracijo.
Sramotno nizki cenzus.
Naj se vlada in vsi ministri, kakor tudi večina zaposlenih v javnem sektorju, vključno z večino zdravnikov, zamislijo nad tem kaj za njih predstavlja 2.500 Eur. Koliko plac oni potrebujejo za ta znesek oz. koliko oni lahko letno privarčujejo, da ne omenjamo koliko prihrankov lahko naberejo skozi vso delovno dobo.
Žalostno in zaskrbljujoče je, da se v Sloveniji takšno razslojevanje vedno bolj poglablja.
Varstveni dodatek ni problematika, ki naj jo rešuje ZPIZ. ZPIZ ni socialni fond. Varwstveni dodatki so stvar socialnih fondov!
ZPIZ ima Sektor za izvajanje zavarovanj. ZPIZ sodeluje z ZDUS pri ZPIZ-3 -https://predlagam.vladi.si/predlog/15922. Torej ima tudi ZPIZ precejšnjo vlogo pri urejanju teh zadev, kajne!?
Ali se je morda že kdo vprašal kam izgine/ponikne vplacani denar delodajalcev za pokojnine upokojencev, ki kmalu po upokojitvi umrejo. Taksnih upokojencev je kar veliko. Te pokojnine ne gredo v dedovanje, ampak ...
... in kam ponikne denar, ki so ga 40 let plačevali sami ...
Močno sporočilo vsem nam, ki stojimo nekje v koloni...
V nadaljevanju vam posredujem podatke o umrljivosti oseb, ki se upokojijo ampak žal ne dočakajo izplačila pokojnin, za obdobje zadnjih petih let (2014-2018).
Podatki:
MŽ ŠTEVILO LETO
moški. 65 2014
ženski 21 2014
moški 77 2015
ženski 23 2015
moški. 53 2016
ženski 16 2016
moški. 61 2017
ženski 27 2017
moški 50. 2018
ženski. 29 2018
Skupaj: 422
Moški skupaj: 306
Ženske skupaj: 116
Floskula ZPIZ-a:
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje deluje na podlagi načela medgeneracijske solidarnosti in načela vzajemnosti, ki sta neposredno povezani z dokladnim principom financiranja (pay-as-you-go sistem). To pomeni, da aktivni zavarovanci in drugi zavezanci za plačilo prispevkov s sprotnim financiranjem (plačevanjem prispevkov) zagotavljajo sredstva za izplačevanje pokojnin upravičencem.
Komentar:
ZPIZ nas že dolga leta vleče za nos, skrbi za to, da se generacije starih in mladih grdo gledajo, ker nam mečejo pesek v oči s floskulami o tem, kako za našo pokojnino delajo drugi, medtem ko zbrana sredstva za pokojnine poniknejo neznano kam, oz. za bolj aktualne potrebe.
Ker ravno spreminjamo pokojninski sistem, je zdaj najboljši čas, da ga spremenimo tako, da bo veselje pomisliti na čas upokojitve. Čas bi že bil, da v Sloveniji pokojninski sistem uredimo po najboljšem možnem modelu in nehamo ljudi prinašati okoli.
Nekoč je obstajal zelo bogat Pokojninski skald, ki so ga enkrat po osamosvojitvi prelili v proračunska sredstva. Od tedaj "za našo pokojnino delajo drugi"!
Hala Tivoli je bila zgrajena s posojenim denarjem ZPIZ.
www.sport-ljubljana.si/Zgodovina_2/
Še marsikaj je bilo. Obkradena pokojninska blagajna, pa nikomur nič.
Ja res je pri nas se spreminja pokojninski sistem na nekaj mesecev...kot, da si ga ustvarjajo veljaki, ki gredo v pokoj. Zujf je pometel z delavci nizjega ranga v javnem sektorju, veljaki pa še danes sedijo na stolčkih, ker so bili nepogrešljivi in so si sami postavljali projekte. Pa so že deset let čez, kot je določal zujf.
predlagam.vladi.si/predlog/10544
Omejitev prihrankov na 2500 eur in to vsega: denarnih sredstev + delnic velja pri odobritvi varstvenega dodatka že desetletja in pri vedno rastočih podražitvah ne predstavlja nobene finančne opore več.
Obstajajo upokojenci, ki imajo le 350 eur pokojnine, ker so zaradi razmer v času delovne dobe bore malo zaslužili. Vemo, kako je bilo zadnja destletja z zaposlovanjem. Mnogi niso mogli dobiti redne zaposlitve vsaj del delovne dobe ali celo ves čas in so se preživljali s pogodbenim delom. Pristajali so na zelo nizke honorarje, pri katerih si za pokojninsko dobo niso mogli plačevati več kot leta ali še to ne, delodajalcem pa pred leti ob honorarjih ni bilo treba plačevati pokojninskega zavarovanja.
Med njimi so tudi ljudje z zelo visoko izobrazbo, kajti na Zavodih za zaposlovanje so v glavnem iskali le fizične delavce, natakarje in podobno. Visoka izobrazba je bila iskalcem zaposlitve v škodo! Ostali so pripeti na revščino, ki jim je kratila osnovne življenjske potrebe, kot sta prehranjevanje in gretje, da ne govorimo o vzdrževanju bivalnega okolja! Stvar je postala zelo resna ob podnebnih spremembah z ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki načenjajo nepremičnine (neurja, poplave, plazovi). Zato so prihodke, ki so jih dobili, ko so bili zaposleni za določen čas, skrbno shranili na bančnih računih in morda v delnicah.
Zaradi te rezerve, ki je nujno potrebna, si sedaj privoščijo le najnujnejša popravila in še zmeraj ostajajo v premalo ogrevanih prostorih, med plesnivimi zidovi, na gnilih podih, ob pokvarjenih pipah, zakrpanih strehah, odpadlih ometih, puščajočih žlebovih, povešenih vratih, zvitih oknih in odsluženih gospodinjskih aparatih. In ob mizernih pokojninah jim poleg kritja mesečnih stroškov ostaja bore malo za primerno prehranjevanje in oblačenje!
Obsojeni so na zmrzovanje in stalno bolehanje. In ker si ne morejo privoščiti dopolnilnega zavarovanja, morajo plačati vsak obisk pri zdravniku, za večje posege ali recimo obisk zobozdravnika pa se lahko obrišejo pod nosom. Tudi obisk toplic ali morja, kjer bi si vsaj malo opomogli, je popolna iluzija.
To pa je samo materialna plat bede. Obstajajo ljudje, ki s prezirom gledajo na revščino in reveža na vsakem koraku ponižujejo. Tako sosedje, ki se zgražajo nad njegovim slabo vzdrževanim imetjem, kot tudi blagajničarke v kakih trgovinah, kino-gledališčih, idr., ki so priča njegovemu stalnemu iskanju popustov in brezplačnih vstopnic. Obrtniki, ki jim reveži pri propadajočih hišnih sistemih naročajo le minimalna popravila, pa ob pogledu na revščino slabo opravijo svoje delo.
Obstajajo pa v Sloveniji državljani, ki imajo po nekaj tisoč evrov prihodka na mesec in marsikateri 'zaslužijo' v enem mesecu več, kot dobi revež celo leto. Kljub temu zahtevajo povišice in to take, ki znašajo skoraj dvakrat toliko, kot je cela pokojnina reveža. In njih se nikoli ne vpraša, koliko rezerve premorejo in ali res delajo tako kvalitetno in toliko, kot hočejo zaslužiti!
Čeprav je evidentno, da pri njihovih zahtevah gre največkrat za prestižna tekmovanja, dostikrat dosežejo svoje. Vlada popušča pritiskom in finančna barka se maje v smeri utapljanja revežev! Je že res, da so zdravstvo, sodstvo, policija in še marsikaj drugega potrebni, vendar je stvari treba urediti uravnoteženo, humano in pošteno!
Najprej je treba urediti bazo – brezimno skupino skromnih ljudi, ki vegetira, in ji omogočtii, da živi človeško! Sramotno je, da država v Evropski uniji dopušča tako globoka razhajanja v prihodkih in se da voditi od pretenj vplivnežev in drugih mogočnežev, ne da bi imela voljo in moč ustvariti razmere, v katerih bi vladala človečnost! Revni upokojenci niso sami krivi, da niso dobili služb. Tudi možnost zaposlovanja je stvar državne regulacije in če je država ni bila sposobna primerno urediti, naj vsaj omili posledice!
In če se reveže že vabi, naj vlagajo na CSD prošnje za finančno podporo, naj se odobritev ne onemogoča s prestrogimi pogoji. Oziroma, če količina prihrankov pomeni omejitev pri pridobivanju socialne pomoči, naj bo tako tudi drugje, recimo pri povišicah plač. Konec koncev vsi, ki delajo v javnem sektorju, dobivajo plače iz proračuna in zakaj je treba štediti ravno pri revežih?
Kriterij dobivanja varstvenega dodatka ima daljnosežne posledice. Energetski dodatek in druge oblike enkratne pomoči se recimo daje samo tistim, ki že itak dobivajo varstveni dodatek, ostale pa se pušča naprej na hladnem. Uporablja se pravzaprav pri vseh virih pomoči, celo cerkvenih. Zato bi morala biti dodelitev varstvenega dodatka osnovana na temeljitem poznavanju situacij revščine. In če ga ni, naj se prejemanje varstvenega dodatka ne uporablja kot pavšalni kriterij za dodelitv enkratnih dodatkov, saj dokazuje pomanjkanje volje do resnične rešitve problema revščine.
Predlagam, da se omejitev višine prihrankov za pridobitev varstvenega dodatka za upokojence zviša z 2.500 na 10.000 evrov. Tako bodo do varstvenega dodatka prišli tudi tisti, ki ga sedaj zaradi poštenosti (ker ne skrivajo prihrankov) ne morejo dobiti. Več kot pravično je, da imajo rezervo, ob kateri ne bodo v večnem strahu, če se jim podre streha nad glavo, če močno zbolijo in če bodo zaradi pomanjkanja postali nefunkcionalni. Tudi ti ljudje si zaslužijo, da imajo človeka dostojno življenje!
predlagam.vladi.si/predlog/15942
V sklopu tega predloga ne morate predlagati ničesar, lahko pa napišete novega, ki ga bom z veseljem podprl.
Se ne da, ker sta tako podobna, da je zato neustrezen. Objavljen pa je bil 2 dni po Ferencovem. Zato je tukaj samo kot komentar - pod R.
V celoti se strinjam z napisanim.