16. 2. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pogoje za upravičenost do varstvenega dodatka trenutno urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B in 122/23 – ZŠtip-1C; v nadaljnjem besedilu ZUPJS).
V skladu z 2. členom ZSVarPre je varstveni dodatek socialnovarstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.
V skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZSVarPre je varstveni dodatek namenjen zagotavljanju sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
V skladu s 7. členom ZSVarPre so do varstvenega dodatka upravičene osebe, ki so:
- trajno nezaposljive
- trajno nezmožne za delo ali
- nezaposlene starejše od 63 let za ženske oziroma od 65 let za moške (prvi odstavek).
Osebe so upravičene do varstvenega dodatka, če so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine za varstveni dodatek, ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (drugi odstavek).
V skladu s tretjim odstavkom 18. člena ZUPJS se pri osebah, ki so trajno nezaposljive, trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let za ženske in 65 let za moške in niso zaposlene, oziroma pri družinah s takšno osebo, kot premoženje ne upoštevajo denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od 2500 evrov, oziroma družina do 3500 evrov. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da se zdaj pri odločanju o upravičenosti do varstvenega dodatka samske osebe kot premoženje ne upoštevajo oziroma ne vplivajo na upravičenost, prihranki, v višini do vključno 2500 evrov.
Če ima samska oseba prihranke v višini, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (od 1. 3. 2024 23.274,24 evra), na podlagi 27. člena ZSVarPre do varstvenega dodatka ne more biti upravičena. Prav tako do varstvenega dodatka ne more biti upravičena, če ima sicer prihranke v višini nad 2500 evrov in pod 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, vendar skupna vrednost z ostalim premoženjem, ki se upošteva, dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Če ima samska oseba samo prihranke v višini nad 2500 evrov in pod 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (od 1. 3. 2024 23.274,24 evra) npr. 2600 evrov, se šteje, da ima v lasti premoženje v višini 2600 evrov. To premoženje se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka upošteva v skladu z 31. členom ZSVarPre. Omenjeni člen centru za socialno delo omogoča, da po prostem preudarku presodi in odloči, da se varstveni dodatek ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, če je mogoče sklepati, da bi samski osebi ti prihranki lahko zagotavljali materialno varnost. Center za socialno delo pri tem upošteva osnovni namen varstvenega dodatka tako, da od varstvenega dodatka, ki bi pripadal samski osebi, odšteje tretjino vrednosti premoženja.
Ministrstvo ugotavlja, da je varstveni dodatek zadnji v vrsti pomoči, ki se samski osebi zagotovi, če si sama materialne varnosti začasno po merilih ZSVarPre ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Temeljno načelo ZSVarPre je, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov.
Zakonsko določena meja oziroma cenzus za upravičenost do varstvenega dodatka za samsko osebo, ki živi sama, od 1. 3. 2024 znaša 1,47 osnovnega zneska minimalnega dohodka (1,47 krat 484,88 evra) oziroma 712,77 evra mesečno. Samska oseba, ki ima samo prihranke nad zakonsko določeno višino (npr. v višini 2.600 evrov), bi si mogoče lahko sama zagotovila materialno varnost, zato imajo centri za socialno delo pri odločitvi o tem, ali prihranki vplivajo na upravičenost do varstvenega dodatka oziroma na njegovo višino, prosti preudarek. Samska oseba, ki ima prihranke v višini npr. 2.600 evrov, je torej v skladu z ZSVarPre lahko upravičena do varstvenega dodatka, razen če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da bi ji lahko prihranki zagotavljali materialno varnost. Če se stranka z odločitvijo oziroma uporabo prostega preudarka centra za socialno delo o tem, da prihranki vplivajo na upravičenost do varstvenega dodatka oziroma na njegovo višino ne strinja, ima možnost pritožbe.
Ministrstvo dodaja še, da je meja neupoštevanja prihrankov kot premoženje pri varstvenem dodatku postavljena višje kot pri samski osebi, ki uveljavlja samo denarno socialno pomoč (ker ne izpolnjuje osnovnega pogoja za varstveni dodatek), saj se varstveni dodatek praviloma prejema daljše obdobje kot denarna socialna pomoč. Meja pri denarni socialni pomoči za samsko osebo namreč znaša tri minimalne dohodke, to je od 1. 3. 2024 1.454,64 evra. Meja neupoštevanja prihrankov samske osebe kot premoženje pri varstvenem dodatku je torej v primerjavi z mejo neupoštevanja prihrankov kot premoženje pri denarni socialni pomoči višja za 1.045,36 evra.
Glede na navedeno ministrstvo ocenjuje, da je meja neupoštevanja prihrankov kot premoženje pri varstvenem dodatku primerna.
V skladu z navedenim Vlada Republike Slovenije predloga ne podpira.