Zviševanje najemnin zaradi določil ZDoh-2AA in njihova odprava

Odziv Ministrstva za finance

Dohodek fizičnih oseb iz oddajanja premoženja v najem se je skladno Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in nasl.; v nadaljevanju: ZDoh-2) do vključno leta 2012 vključeval v letno davčno osnovo za odmero dohodnine in obdavčeval po progresivnih davčnih stopnjah. Z novelo ZDoh-2L (Uradni list RS, št. 94/12) je bila z davčnim letom 2013 uvedena cedularna obdavčitev tudi za dohodke iz oddajanja premoženja v najem. Na podlagi spremembe zakona se je tako določilo, da se dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji, enako kot velja za dohodke iz kapitala, in ne več po progresivnih stopnjah. Z novelo ZDoh-2L od leta 2013 pa vse do novele ZDoh-2Z v letu 2022 so se torej dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčevali po enaki davčni stopnji, kot so se obdavčevali primerljivi dohodki iz poglavja 6. Dohodek iz kapitala (od leta 2013 do vključno leta 2019 so bili navedeni dohodki obdavčeni po davčni stopnji 25 odstotkov, od leta 2020 do vključno leta 2021 pa po davčni stopnji 27,5 odstotka). Na ta način so bili podobno davčno obremenjeni primerljivi dohodki, s čimer je bilo zagotovljeno načelo enake davčne obravnave in posledično tudi davčna pravičnost. Zvišanje stopnje dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem na podlagi 14. člena ZDoh-2AA s 15 na 25 odstotkov, pri čemer se je ohranila stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala na 25 odstotkih, predstavlja zgolj ponovno uveljavitev načela enake davčne obravnave podobnih dohodkov, kot je to veljalo do novele ZDoh-2Z.

Sprememba sistema normiranih odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, na podlagi 4. člena novele ZDoh-2AA je bila uvedena z namenom, da se bolj upošteva ekonomsko moč zavezanca ob hkratni ohranitvi administrativne enostavnosti sistema ter zmanjšanje privlačnosti sistema z namenom uporabe kot instrumenta zniževanja davčnih obveznosti. To pomeni, da je bil primarni cilj navedene spremembe sistema prav tako zagotoviti uveljavitev načela enake davčne obravnave posameznikov v podobnem položaju in posledično tudi davčne pravičnosti.

Nadalje pojasnjujemo, da Ministrstvo za finance s svojimi ukrepi zgolj podpira resorne politike, kot je npr. stanovanjska politika, kar se odraža zlasti v zagotavljanju finančnih sredstev za vodenje teh. Pri čemer je potrebno poskrbeti tako za medsebojno usklajenost ukrepov različnih politik. Potrebno se je namreč zavedati, da morajo biti davčni ukrepi zaradi posebnih ustavnih varovalk skladni z ustavnimi načeli ter biti sposobni prestati stroga testa legitimnosti in sorazmernosti v okviru ustavne presoje. Zelo pomembno je, da se sledi ustavnemu načelu enake obravnave, ki je pretehtalo kot razlog navedenih sprememb ZDoh-2, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj.