20. 3. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Uvodoma naj glede zakonske ureditve plačnega sistema pojasnimo, da Zakon o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v drugem odstavku 126. člena določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Iz 127. člena ZDR-1 pa izhaja, da se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. ZDR-1 ne določa višine osnovnih plač, pač pa v osmi alineji 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati tudi določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih. Seveda pa izhodiščne plače oziroma najnižje osnovne plače določajo socialni partnerji v kolektivnih pogajanjih in tarifnem delu kolektivnih pogodb. Ob tem dodajamo, da iz 126. člena ZDR-1 izhaja, da mora delodajalec pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.
V Republiki Sloveniji se tako plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh (raven države, dejavnosti, podjetja) svobodno dogovarjajo tudi o višini izhodiščnih oziroma najnižjih osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Upoštevaje načelo svobodnega kolektivnega dogovarjanja, vlada v vsebino kolektivnih pogodb ne sme posegati, razen kadar kot neposredni delodajalec sklepa kolektivne pogodbe s sindikati, predstavniki delavcev zaposlenih v javnem sektorju. Spremembe pri določanju osnovnih plač po kolektivnih pogodbah morajo nasloviti socialni partnerji v postopku kolektivnega dogovarjanja, pri čemer izpostavljamo, da je Ministrstvo za javno upravo že pričelo s pripravo in usklajevanjem prenove plačnega sistema v javnem sektorju.
Na državni ravni pa minimum plačila za opravljeno delo določa Zakon o minimalni plači[2] (v nadaljnjem besedilu: ZMinP), in sicer so delavci upravičeni do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji delajo polni delovni čas, v primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače. Znesek minimalne plače predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja. V takih primerih mora delodajalec pri obračunu plače delavcu dodati razliko do minimalne plače.
V zvezi z določanjem in usklajevanjem višine minimalne plače pojasnjujemo, da se je v skladu z določbami ZMinP z letom 2021 uveljavila nova formula za določitev zneska minimalne plače z navezavo na minimalne življenjske stroške, s čimer se je vzpostavilo smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb ter enakopravnejšo in pravičnejšo obravnavo vseh zaposlenih, predvsem tistih z najnižjimi dohodki. V oktobru 2022 je Inštitut za ekonomska raziskovanja po naročilu MDDSZ pripravil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo 669,83 evra.
Dodatno ZMinP določa tudi redno letno usklajevanje minimalne plače, in sicer se znesek minimalne plače vsako leto v januarju uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, pri čemer se upošteva tudi gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti.
V skladu z razpravo s socialnimi partnerji in upoštevaje nov znesek minimalnih življenjskih stroškov, rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast, gibanje zaposlenosti, veljavno ureditev dohodninske zakonodaje ter rast cen življenjskih potrebščin (december/december) v višini 10,3 % je minister, pristojen za delo, sprejel odločitev o določitvi novega zneska minimalne plače, ki za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2023, znaša 1.203,36 evra (Uradni list RS, št. 4/23).
Naj še enkrat izpostavimo, da ZMinP ureja minimalno plačo, s čimer pa ne posega v ureditev najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah ali osnovnih plač po pogodbah o zaposlitvi. Ker pa so delodajalci dolžni upoštevati določbe ZMinP, morajo v primeru nižjih osnovnih plač, delavcu pri končnem izplačilu dodati razliko do minimalne plače. Nato pa morajo biti prišteti še vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, delovna uspešnost in poslovna uspešnost, dogovorjena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi (tretji odstavek 2. člena ZMinP).
V primeru ugotovitve kakršnekoli nezakonitosti v zvezi s plačilom za delo delavcem svetujemo, da kršitev prijavijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/inspekcijski-postopki/prijava-inspekciji-delo.html), lahko pa s pisnim obračunom plače denarno terjatev uveljavljajo neposredno v izvršilnem postopku ali pa vložijo tožbo na pristojno delovno sodišče. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka.
Ob navedenem želimo še izpostaviti, da so pobude za nov plačni model, ki bi med drugim naslovil tudi že dalj časa obstoječe zaostajanje osnovnih oziroma izhodiščnih plač v nižjih tarifnih razredih kolektivnih pogodb za rastjo minimalne plače, v zadnjih letih prišle tako s strani poslancev, kot sindikatov in delodajalcev, pa tudi Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost. Pri tem je treba ponovno poudariti, da sodi oblikovanje novega plačnega modela v pristojnost bipartitnega dialoga med delodajalci in sindikati, vendar pa na tem področju med socialnimi partnerji ni bil storjen bistven napredek. Dodatno pa je na tem mestu treba izpostaviti programski del koalicijskega dogovora vlade, iz katerega med drugim izhaja, da so si koalicijski partnerji v okviru poglavja, ki se nanaša na dostojno življenje, kot prioritete in cilje zadali tudi z ustreznim prehodnim obdobjem odpraviti doplačevanje do minimalne plače oziroma uzakoniti minimalno plačo kot najnižjo osnovno plačo.