27. 2. 2023
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) v tretjem členu določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji je državni zbor, ki šteje 90 poslancev, ki so izvoljeni na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem. Državni zbor ima zakonodajno funkcijo, volilno funkcijo in nadzorno funkcijo. V okviru svoje volilne funkcije državni zbor voli predsednika vlade ter na predlog predsednika vlade imenuje in razrešuje ministre. Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji državnega zbora in odgovarjati na njena vprašanja. Vlada, ki jo sestavljajo predsednik vlade in ministri, predstavlja t.i. izvršilno oblast. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru.
Zakonodaja, ki ureja pravice in obveznosti funkcionarjev,[1] posebej ne ureja izpolnjevanja pogojev posameznikov za kandidiranje na funkcijo ministra. Načeloma imajo namreč dostop do javnih funkcij vsi državljani Republike Slovenije, kar ne dopušča predpisovanja natančnejših pogojev za zasedbo teh (političnih) funkcij. Izbira ministrov (vlade) je v vseh demokratičnih državah v celoti znotraj diskrecijske pravice mandanta, se pravi parlamenta. Od Državnega zbora pa se seveda pričakuje, da bo, v skladu s predpisanim postopkom, na ministrska mesta imenoval ustrezne oziroma najboljše kandidate, ki so po njegovi presoji na voljo.
Glede na navedeno pojasnjujemo, da veljavna ureditev glede imenovanja ministrov temelji na Ustavi Republike Slovenije in bi bila zakonska določba, da se … »ljudem, ki niso bili izvoljeni v parlament s strani ljudstva, onemogoči kandidaturo za ministre, sekretarje in ostale visoke funkcije v državi ter nasploh v parlamentu« v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, saj ne Ustava Republike Slovenije in ne drugi predpisi, ki urejajo položaj funkcionarjev, ne pogojujejo izvajanja aktivne ali pasivne volilne pravice in/ali kandidiranje na funkcijo v izvršilni veji oblasti s politično pripadnostjo ali s članstvom v politični stranki oz. s predhodno izvolitvijo v parlament.