16. 10. 2023
Odziv Ministrstva za zdravje
Glede na področje nadzor delimo na:
- zunanjo revizijo, ki obsega revizijo letnega poročila in računovodskih izkazov in jo opravi zunanja revizijska hiša ali Računsko sodišče RS (najpomembnejša in najobsežnejša oblika zunanjega nadzora nad poslovanjem javnih zavodov je zagotovo državna revizija, katere nosilec je Računsko sodišče RS kot najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v naši državi);
- notranjo revizijo, ki obsega procese poslovanja (npr. proces nabave, javnih naročil, plač ipd.) in jo lahko opravljajo tako lastni zaposleni kot zunanje revizijske hiše.
Notranjo revizijo javnih financ predvideva zakon, ki ureja javne finance, in sicer za vse (ne)posredne proračunske uporabnike, pri čemer je njegov predstojnik odgovoren za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema finančnega poslovodenja in kontrol ter notranjega revidiranja.
Notranja revizija predstavlja neodvisno preverjanje sistemov finančnega poslovodenja (menedžmenta) in kontrol ter svetovanje poslovodstvu (lastnem) za izboljšanje njihove učinkovitosti. Predstojnik je namreč v skladu z zakonom, ki ureja zavode, odgovoren za poslovanje in za zakonitost dela zavoda ter pristojen za organizacijo in vodenje dela. Glede na navedeno je nujno, da postane notranja revizija standard vsakega javnega zdravstvenega zavoda, saj zagotavlja dodatni oziroma poglobljeni nadzor nad njihovim delovanjem.
Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Uradni list RS, št. 72/02), ki velja za vse posredne in neposredne proračunske uporabnike, določa minimalno obdobje zagotavljanja obvezne notranje revizije. V skladu z 10. členom navedenega pravilnika so proračunski uporabniki, katerih letni proračun presega 2.086.463 EUR, dolžni zagotoviti notranjo revizijo svojega poslovanja vsako leto, vsi ostali proračunski uporabniki pa so to dolžni najmanj enkrat v obdobju vsakih treh let.
Z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (Uradni list RS, št. 100/22, 141/22 – ZNUNBZ in 76/23) je bilo v letu 2022 uvedeno obvezno revidiranje računovodskih izkazov, in sicer se mora vsako leto opraviti pri zdravstvenih zavodih, kjer je ustanovitelj država in ki imajo skupno vrednost aktive v bilanci stanja višjo od 40 milijonov eurov ali več kot 1000 zaposlenih, pri vseh ostalih pa vsaj vsako drugo leto. Ob spremembah zakonodaje bo pripravljena presoja potrebnosti širitve še na druge javne zavode s področja zdravstva.
Najpomembnejša oblika zunanjega nadzora je nadzor Računskega sodišča RS. Računsko sodišče RS z revizijami preverja pravilnost in smotrnost poslovanja s predpisi. Računsko sodišče RS je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Računsko sodišče je pri svojem delovanju neodvisno, kar pomeni, da samo določa program svojega dela. Predlog za uvedbo revizije je lahko podan kot predrevizijska poizvedba ali predlog za revizijo. Računsko sodišče se pri načrtovanju revizij skuša čim bolj odzvati na aktualne in utemeljene primere domnevnih nepravilnosti pri poslovanju uporabnikov javnih sredstev in pri tem upošteva tudi pobude najširše zainteresirane javnosti.
Med koalicijskimi zavezami te vlade je tudi učinkovitejše vodenje zdravstvenih zavodov. Zavzemamo se za učinkovitejše vodenje in upravljanje tako državnih kot občinskih zdravstvenih zavodov. Naš cilj je učinkovitejša poraba sredstev, racionalizacija poslovanja, boljša organizacija oziroma reorganizacija zdravstvenih zavodov in učinkovitejša izraba obstoječih kapacitet z ustrezno stimulacijo vseh zaposlenih. Cilj je krepitev in profesionalizacija nadzorne vloge svetov zavodov, s čimer se želi depolitizirati celoten zdravstveni sistem.