Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Centralni pregled delovanja javnih informacijskih sistemov

988 OGLEDOV 0 KOMENTARJEV

Predlagam vzpostavitev javnega informacijskega sistema za centralni pregled delovanja in obveščanja vseh javnih informacijskih sistemov.

Na njem bi državljani videli:

- enoten pregled vseh elektronskih storitev, ki so na voljo vsem državljanom RS in so v javni uporabi

- trenutno stanje delovanja vseh javnih državnih informacijskih sistemov (service performance and aviabilty monitoring)

- časovnico načrtovanih izklopov zaradi vzdrževalnih del.

Težave obstoječega stanja IS javnih informacijskih servisov so:

-državljani ne poznajo vseh storitev, ki jih omogoča javni državni informacijski sistem - ne poznajo informacijske sisteme, ki so jim na voljo

-v primeru izpadov nastane zmeda, zastoji in stroški saj ni jasno kdo je kriv za nedelovanja sistema (primeri - danes - 8.1.2023 ne deluje ERAR - error 502 - bad gateway - očitno je okvara na strežniku, primerno bi bilo vsaj obvestilo da so storitve nedosegljive, pa niti tega ni... pogosti so izpadi na nivoju podpisnih komponent elektronskega podpisovanja kar popolnoma ohromi poslovne procese v podjetjih, pogosto je vzrok posodobitev podpisnih komponent kar je s strani upravljalca podpisne infrastrukture terminsko jasen poseg za uporabnike pa nepričakovan izpad, tudi tukaj gre poleg vsega za izpad osnovnega bontona).

-v primeru napovedanih izpadov bi državljani in poslovni subjekti prilagodili svoje posle in preprečili nepotrebne stroške in zastoje zaradi izpadov

Za začetek bi bilo treba narediti popis digitalnih storitev na nivoju države oziroma ministrstev, ki so v javni uporabi, del storitev je opisan tule:

www.portalosv.si/digitalna-pismenost/digitalni-drzavljan-uporablja-e-storitve/e-uprava/

Primer spletnega servisa za vpogled v delovanje storitev na globalni ravni, z jasnim in preprosto razumljivim uporabniškim vmesnikom:

downdetector.com

Drobljenje in parcialno dodajanje digitalnih storitev v sodobnem svetu že dolgo ni več prepoznano kot napredek prej kot stanje zmede in kaosa v katerem ni mogoče pridobiti kvalitetne storitve pravočasno.

Sodobni informacijski sistemi so povezani navzven delujejo homogeno koherentno kljub temu da so skupek več različnih podsistemov z različnimi tehnološkimi pplatformami kar zahteva dodaten vložek strokovno usposobljenega kadra na več področjih.

Tudi tukaj velja preprosto dejstvo, učinkovit sistem je pregleden, preprost in jasen.

34 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Simon Krajnc 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


27. 2. 2023

Odziv Ministrstva za javno upravo

Zahvaljujemo se vam za poslane predloge. Strinjamo se z osnovnim sporočilom, da je treba državljanom omogočiti čim bolj enoten pregled in dostop do digitalnih javnih storitev, ki morajo delovati učinkovito, zanesljivo in pregledno, kar bo vsem sodelujočim deležnikom zmanjšalo stroške in zastoje.

Na Ministrstvu za javno upravo smo se v okviru svojih pristojnosti že doslej trudili približati digitalne javne storitve končnim uporabnikom. Zato še zlasti tiste portale, ki so pod našim upravljanjem (predvsem eUprava, SPOT, gov.si, tudi interoperabilnostni portal NIO in portal odprtih podatkov OPSI), predstavljamo na različnih prireditvah ter s tem spodbujamo obveščenost in uporabo (npr. Mednarodni obrtni sejem, Festival za tretje življenjsko obdobje, Informativa, Dnevi slovenske informatike...). V primeru morebitnih izpadov, ki bi lahko vplivali na končne uporabnike, se trudimo sproti obveščati uporabnike o zaznanih motnjah, vzrokih in odpravljanju (https://www.gov.si/novice/2022-12-09-gov-si-ponovno-deluje-tehnicne-tezave-odpravljene/).

Seveda pa niso vse storitve objavljene na portalih v našem upravljanju, pomemben del teh storitev je npr. v upravljanju Finančne uprave (eDavki), Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (eVŠ), Ministrstva za zdravje (zVEM), Zavoda za zdravstveno zavarovanje (portal ZZZS), Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (portal ZPIZ), Zavoda za zaposlovanje (portal Poišči delo), AJPES, Vrhovno sodišče itd.. Uporabniki zato včasih težko najdejo vse storitve, saj niso zbrane na enem mestu, poleg tega pa so oblikovno in funkcionalno različne, kar otežuje uporabo, dostopnost in preglednost. Tudi OECD nas med drugim na to opozarja v Pregledu digitalne uprave Slovenije iz leta 2021 (https://www.oecd.org/gov/digital-government-review-of-slovenia-954b0e74-en.htm) in nam priporoča tudi izboljšave na nivoju upravljanja.

Ravno z namenom izboljšanja opisane situacije je Vlada Republike Slovenije konec lanskega leta sprejela Strategijo digitalnih javnih storitev do leta 2030, ki postavlja ljudi in poslovne subjekte v središče digitalne preobrazbe. Strategija opredeljuje okvir, ki bo omogočal razvoj preprostih storitev in spodbujal njihovo široko uporabo. Za to potrebujemo enotno digitalno identiteto, učinkovito uporabo sodobne informacijske tehnologije in infrastrukture ter digitalno opolnomočen javni sektor. Ambiciozno zastavljene cilje bomo dosegli ob soustvarjanju javnih storitev z vsemi deležniki, aktivnejšim povezovanjem z lokalno samoupravo, promocijo digitalnih storitev in poudarjanjem prednosti njihove uporabe ter zagotavljanjem varnosti podatkov uporabnikov. https://www.gov.si/novice/2022-12-15-vlada-je-sprejela-strategijo-digitalnih-javnih-storitev-2030/

V pripravi je tudi krovna strategija digitalne preobrazbe Digitalna Slovenija 2030, ki naslavlja kontekst širše družbe, vključno s povezljivostjo in digitalno pismenostjo.

https://www.gov.si/novice/2023-01-10-osnutek-strategije-digitalna-slovenija-2030/ 

Na teh podlagah smo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost tudi že pričeli s  konkretnimi projekti, preko katerih bomo uresničevali omenjeno strategijo in se približevali državljanom, npr.: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/razvoj-novih-dinamicnih-e-storitev-des/, kjer je med drugim predvideno tudi poenotenje dostopa, enotne standarde, poenostavitev prijave in podpisovanja ipd.

Še enkrat se vam zahvaljujemo za vaše pobude in upamo, da bomo s svojimi nadaljnjimi koraki v okviru nove strategije predvsem pa s konkretnimi projekti v naslednjih letih, izpolnili pričakovanja uporabnikov javnih storitev. Pričakujemo da bomo z izboljšano organiziranostjo in novoustanovljenim Ministrstvom za digitalno preobrazbo na tej poti še hitrejši in učinkovitejši, ob aktivnem sodelovanju z uporabniki  in s širokim krogom deležnikov pa državljanom omogočili boljše življenje, podjetjem pa lažje poslovanje in večjo konkurenčnost.

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 18. 1. 2023 | 16:53:05

Centralni pregled delovanja javnih informacijskih sistemov

Predlagam vzpostavitev informacijskega sistema za centralni pregled delovanja in obveščanja vseh javnih informacijskih sistemov.

Na njem bi državljani videli:

- enoten pregled vseh elektronskih storitev, ki so na voljo vsem državljanom RS in so v javni uporabi

- trenutno stanje delovanja vseh javnih državnih informacijskih sistemov (service performance and aviabilty monitoring)

- časovnico načrtovanih izklopov zaradi vzdrževalnih del.

Težave obstoječega stanja IS javnih informacijskih servisov so:

-državljani ne poznajo vseh storitev, ki jih omogoča javni državni informacijski sistem - ne poznajo informacijske sisteme, ki so jim na voljo

-v primeru izpadov nastane zmeda, zastoji in stroški saj ni jasno kdo je kriv za nedelovanja sistema (primeri - danes - 8.1.2023 ne deluje ERAR - error 502 - bad gateway - očitno je okvara na strežniku, primerno bi bilo vsaj obvestilo da so storitve nedosegljive, pa niti tega ni... pogosti so izpadi na nivoju podpisnih komponent elektronskega podpisovanja kar popolnoma ohromi poslovne procese v podjetjih, pogosto je vzrok posodobitev podpisnih komponent kar je s strani upravljalca podpisne infrastrukture terminsko jasen poseg za uporabnike pa nepričakovan izpad, tudi tukaj gre poleg vsega za izpad osnovnega bontona).

-v primeru napovedanih izpadov bi državljani in poslovni subjekti prilagodili svoje posle in preprečili nepotrebne stroške in zastoje zaradi izpadov

Za začetek bi bilo treba narediti popis digitalnih storitev na nivoju države oziroma ministrstev, ki so v javni uporabi, del storitev je opisan tule:

www.portalosv.si/digitalna-pismenost/digitalni-drzavljan-uporablja-e-storitve/e-uprava/

Primer spletnega servisa za vpogled v delovanje storitev na globalni ravni, z jasnim in preprosto razumljivim uporabniškim vmesnikom:

downdetector.com

Drobljenje in parcialno dodajanje digitalnih storitev v sodobnem svetu že dolgo ni več prepoznano kot napredek prej kot stanje zmede in kaosa v katerem ni mogoče pridobiti kvalitetne storitve pravočasno.

Sodobni informacijski sistemi so povezani navzven delujejo homogeno koherentno kljub temu da so skupek več različnih podsistemov z različnimi tehnološkimi pplatformami kar zahteva dodaten vložek strokovno usposobljenega kadra na več področjih.

Tudi tukaj velja preprosto dejstvo, učinkovit sistem je pregleden, preprost in jasen.

Komentarji