Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukinitev obveznih zdravniških pregleodv

1507 OGLEDOV 28 KOMENTARJEV

Predlagam ukinitev obveznih zdravniški pregledov delavcev. Trenutna vlada se hvali, da je na strani delavcev in ne kapitala, zato je sedaj najbolj pravi čas, za ukinitev tega nesmisla.

Zdravniški pregledi naj bi bili pravica delavca, toda nekaj kar je prisila ne more biti pravica. In nikakor ne razumem, kako nima delavec pravice do samoodločanja, kar se dogaja z njegovim telesom.

Zakaj mora delavec, ki želi samo zaslužiti za dostojno življenje, potem prenašati to zaničevanje, da mora svoje telo kazati nekemu neznancu, kateremu to noče. Zakaj nima delavec besede pri tem? Prav tako je nesmisel, da mora nekdo nenehno hoditi na te zdravniške preglede,

po drugi strani pa sp-jevec, ne rabi čeprav opravlja identično delo.

Zakaj je trenutni zakon nesmiseln:

- ogromni stroški za delodajalca, ki seveda pod prisilo pošilja delavce na zdravniški pregled, da se zaščiti pred zakonom. Pri tem je delodajalce pač potrebno razumeti, da ne želijo imeti težav, in potem prisilijo delavce na preglede.

- ogromni stroški za državo, ker mora pošiljati vse ljudi v javnem sektorju na prisilni pregled.

- ogromni zaslužki teh, ki izvajajo te preglede

- delavec mora pred pregledom, dobiti kartoteko od družinskega zdravnika. Pri tem dela dodatno delo družinskim zdravnikom, prav tako imajo težave tisti, ki družinskega zdravnika nimajo. Že sedaj družinski zdravniki govorijo, da so preobremenjeni, potem pa imajo še opravka s tem nesmislom.

- pregled se sicer šteje med delovni čas, toda da delavec sploh dobi kartoteko, mora jemati dopust, ker drugače tako ne pride do svojega zdravnika.

- siromašenje zdravstvene blagajne. Kot že prej omenjeno tratenje časa družinskega zdravnika. Prav tako, mora npr. ob ugotoviti težave z vidom, delavec pridobiti očala. Zopet se potem zapravlja čas družinskega zdravnika, da se pridobijo napotnice.

Zapravlja se čas okulistov. In na koncu ZZZS plača tudi očala. Na koncu pa ta očala pristanejo v predalu in jih delavec ne nosi. Ker delavec, ki ga slab vid ne moti, očal ne bo nosil, pa čeprav mu tam naročijo, da jih potrebuje. Isto velja tudi za druge bolezni.

- delavec je prisiljen dati svojo kartoteko iz strani delodajalca določenemu zdravniku, ki ima vpogled v njegovo zgodovino, čeprav to ne želi.

- marsikdo niti ne želi vedeti da ima kakšno bolezen. Tudi če ima kakšne težave, se rajši tolaži in živi naprej, in to bi morala biti njegova pravica.

- ker ljudi postavlja v neenak položaj. Zakaj je delavec, ki želi dostojno zaslužiti, prisiljen obiskovati te zdravniške preglede, po drugi strani pa teh pregledov ne izvajajo sp-ji (nekateri bi jih sicer morali), kmetje, gospodinje. Tisti ki ne hodijo v službe.

- tudi v tujini ne izvajajo teh pregledov in delavci kljub temu živijo normalno življenje.

- ker ljudi doživijo srčne zastoje, možgansko kap, ... tudi par dni po tem, ko so uspešno opravili ta pregled, tako da to niti malo ne vpliva na samo varnost pri delu.

- ker zdravniške preglede izvajajo zdravniki, ki si ga delavec ne izbere. In je za njega tujec. Prav tako ima lahko vsak zdravniški pregled drugega zdravstvenega delavca. In mislim, da se bi odrasel človek moral sam odločiti komu bo kazal svoje telo.

- človek, ki dobi informacijo, da je bolan, ima pravico odkloniti zdravljenje. Zakaj delavec nima pravice, da ne izve, da ima kakšno bolezen? To je njegova lastna odločitev.

- ker delavec, ki ne želi pregleda, lahko zaradi tega ostane brez zaposlitve

- marsikdo se ob teh pregledih počiti nelagodno, toda je v njih prisiljen in jih zato opravi. Težko je reči, NE, če pa potem nimaš več denarja za preživetje.

- že sedaj primanjkuje zdravstvenih delavcev. Naj se zdravstveni delavci, ki se ukvarjajo z medicino dela, preusmerijo na področja, kjer jih dejansko potrebujemo.

Predlagam, da se ti obvezni/prisilni pregledi ukinejo. Delodajalec naj bo še naprej dolžen delavca na vsako izbrano število let opozoriti na zdravniški pregled, tako kot sedaj. S to razliko, da ima potem delavec pravico ta pregled odkloniti, brez posledic za njega.

Ali pa odkloni samo del pregleda npr. želi imeti pregled oči, ne želi pa preiskave krvi...

Delodajalec pa naj ima možnost, da delavce, ki želijo imeti preglede, pošilja na nadstandardne preglede, kar bo imeli precej večjo korist, da se pošilja tiste, ki to želijo, ne pa tiste, ki so v to prisiljeni in se tako ne bodo zdravili naprej.

Potrebno je razumeti, da obstaja več tipov ljudi.

- takšni, ki gredo k zdravniku za vsako malenkost.

- takšni, ki gredo k zdravniku, ko menijo da imajo težavo

- in takšni, ki ne hodimo k zdravniku in tudi ob kakšni bolezni sami počakamo, da le ta mine. In mislim, da bi morali upoštevati tudi te.

V slovenski ustavi imamo v 51. členu napisano - "Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.". Toda kljub temu smo delavci prisiljeni v preglede, čeprav to ne želimo. Če ne hodimo na te preglede ne ogrožamo nikogar, razen sebe. Zato človeka nebi smel nihče prisiliti, da gre k zdravniku.

To da bodo delavci, ki nebi hodili na te preglede, potem strošek za zdravstveno zavarovalnico, pa vsekakor ne drži. Kot sem že napisal, človek ki ne hodi, k zdravniku, ne hodi niti takrat, ko že ima kakšne težave.

Prav tako, pa kot sem napisal sp-ji prav tako opravljajo identično delo, pa ne potrebuje pregleda. Ali ta nebi potem isto bil strošek za zdravstveno zavarovalnico?

Kmetje deljajo precej težaško delo, ki pogosto privede do zdravstvenih težav, pa ni nobene dolžnosti, da morajo hoditi na te preglede in po tem takem za njih isto velja, da bi potem lahko postali strošek za zdravstveno zavarovalnico.

Zato bi bil že pravi čas, da se preneha razčlovečiti delavce in se jim naj omogoči, da se sami odločajo kaj bo z njihovim telesom. In menim, da odraslega človeka v demokratični svobodni državi, nebi smel nihče pravico pošiljati

na neke prisilne preglede, ki jih ne želi. In to samo zato, ker želi zaslužiti, da lahko živi.

31 glasov

20 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M manort 14 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


27. 2. 2023

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Preventivne zdravstvene preglede delavcev urejajo Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11, ZVZD-1), Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št. 87/02, 29/03-popr., 124/06) in Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami, ZDR-1).

ZDR-1 v 28. členu določa, da delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela, na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, kar pomeni, da niso zahtevani v smislu ugotavljanja splošne delazmožnosti.

ZVZD-1 v 36. členu namreč določa, da mora delodajalec zagotoviti delavcem zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Delavec pa ima pravico do zdravstvenega pregleda, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu in dolžnost da se na takšen zdravstveni pregled odzove (54. člen ZVZD-1). Določbi poudarjata, da morajo zdravstveni pregledi po obsegu in načinu ustrezati tveganjem za varnost in zdravje pri delu pri konkretnem delodajalcu in na konkretnem delovnem mestu. V zvezi s tem je pomembna določba drugega odstavka 82.člena ZVZD-1, ki ureja veljavo podzakonskih predpisov po sprejetju ZVZD-1. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo ZVZD-1 se zato uporablja, kolikor ni v nasprotju z ZVZD-1 ali drugimi predpisi.

Navedeno pomeni, da mora delodajalec zagotoviti preventivni zdravstveni pregled delavca, s katerim se ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca, ko takšen ukrep izhaja iz ocene tveganja, v kolikor to narekujejo posebne zdravstvene zahteve delovnega mesta, na katerem delavec opravlja delo oziroma kadar je to določeno s posebnimi predpisi.

Posebne zdravstvene zahteve, v kolikor jih morajo delavci izpolnjevati za določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, določi delodajalec v izjavi o varnosti z oceno tveganja, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Kot primer predpisa, ki določa obveznost preventivnih zdravstvenih pregledov navajamo Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Uradni list RS, št. 30/0073/05 in 43/11 – ZVZD-1), po katerem je kot delavec opredeljena vsaka oseba, ki pri delu uporablja računalniško opremo z zaslonom najmanj polovico polnega delovnega časa in ji je delodajalec zato dolžan zagotavljati zdravstveni pregled oči in vida.

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa vrste, obseg in vsebino preventivnih zdravstvenih pregledov ter način in roke za opravljanje teh pregledov. S pravilnikom so določeni tako predhodni, kot obdobni zdravstveni pregledi delavcev. Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja s posebnim poudarkom na zdravstvenih zahtevah, ki jih določi delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika in rezultatov meritev obremenitev ter škodljivosti v delovnem okolju. Kot navedeno, se pravilnik uporablja v kolikor ni v nasprotju z ZVZD-1 in drugimi predpisi, kar v praksi pomeni, da mora delodajalec zdravstvene preglede določiti na podlagi ocene tveganja za posamezno delovno mesto in upoštevaje tveganja na tem delovnem mestu. Vrsto, obseg in roke zdravstvenega pregleda določi delodajalec na podlagi mnenja izvajalca medicine dela, ki predlaga tudi morebitne zdravstvene zahteve, ki jih mora na določenem delovnem mestu izpolnjevati delavec, pri čemer je treba upoštevati, da morajo zdravstveni pregledi ustrezati tveganjem za varnost in zdravje pri delu na konkretnem delovnem mestu.

Kot primer navajamo, da Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev v 6. členu opredeljuje obseg predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda, ki pa ga je treba prilagoditi dejanskim tveganjem na delovnem mestu. Navedeno izhaja iz pojasnjene ureditve, da se Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev uporablja, kolikor ni v nasprotju z ZVZD-1 ali drugimi predpisi. Enako velja tudi za vse nadaljnje obdobne zdravstvene preglede.

V 33. členu ZVZD-1 je v povezavi z 19. členom ZVZD-1 določeno, da mora delodajalec  zagotavljati zdravje delavcev tako, da izvajanje zdravstvenih ukrepov, med katere sodijo tudi zdravstveni pregledi iz 36. člena ZVZD-1, poveri izvajalcu medicine dela. Za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov delodajalec izbere svojega izvajalca medicine dela, h kateremu napoti delavca na pregled. Delodajalec napoti delavca na preventivni zdravstveni pregled z napotnico, katere vsebina temelji na oceni tveganja in zajema morebitne posebne zdravstvene zahteve delavnega mesta. V takšnem okviru se izvaja tudi preventivni zdravstveni pregled.

Poleg rednih preventivnih zdravstvenih pregledov, so v Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih določeni tudi primeri, ko je delodajalec dolžan delavce poslati tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede, vsi ti pa so vezani na  poškodbo pri delu, okvaro delavčevega zdravja zaradi dela pri delodajalcu, delo z nevarnimi in zdravju škodljivimi dejavniki oziroma drugimi razlogi povezanimi z zagotavljanjem varnega in zdravega dela pri delodajalcu.

Prav tako so določeni tudi primeri, ko je delodajalec upravičen delavce poslati tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede, in sicer pri zmanjšani delovni zmožnosti, po bolezni ali poškodbi izven dela, ki zahteva daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo, če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca, če gre za delavce, ki so bili v obdobju enega leta v bolniškem staležu zaradi bolezni ali poškodbe petkrat ali večkrat.
 

Odziv Ministrstva za zdravje

Zdravniški pregledi, kot področje varnosti in zdravja pri delu, so pri nas in vseh državah Evropske Unije zakonsko urejeni. Delavec ima po zakonu pravico do zdravega delovnega okolja in do zdravja povezanega z delovnim mestom oz. izpostavljenostjo na delovnem mestu.

Za  zgoraj napisano je zakonsko odgovoren delodajalec. Zato je njegova dolžnost, da skrbi za zdravje delavca, povezanega z izpostavljenostjo na delu in za urejenost delovnega mesta (neizpostavljenost toksičnim snovem, ergonomskim obremenitvam, psihološkim obremenitvam…)-

Zdravnik, specialist medicine dela pa ima dolžnost, da vplive delovnega okolja na zdravje človeka spremlja in delodajalca na ta vpliv opozarja. Vsebina pregleda, ki ga opravlja specialist medicine dela, mora slediti tveganjem na delovnem mestu, zato se tudi pripravlja prenova Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Ko bodo predlogi sprememb pravilnika pripravljeni, bo pravilnik v javni razpravi.

Komentarji