27. 2. 2023
Odziv Ministrstva za finance
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22; v nadaljevanju: ZPPDFT-2) v 4. členu taksativno našteva zavezance, ki morajo izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki so določeni v zakonu. Navedeni ukrepi vključujejo izdelavo ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, pregled stranke, poročanje Uradu RS za preprečevanje pranja denarja itd. Med zavezance se tako uvrščajo subjekti, ki na trgu opravljajo storitve in imajo pregled nad denarnimi tokovi oziroma premoženjem posameznikov, zaradi česar lahko zaznajo neobičajno poslovanje oziroma vedenje svojih strank, ki bi lahko bilo tudi posledica poskusa pranja denarja ali financiranja terorizma. Na tem mestu naj pojasnimo, da je tudi RKC zavezanec za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, če izvaja katero od storitev iz 4. člena ZPPDFT-2 oziroma nastopa v vlogi katerega od subjektov, ki so navedeni v 4. členu ZPPDFT-2.
ZPPDFT-2 glede zavezancev večinoma povzema določbe Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (v nadaljevanju Direktiva (EU) 2015/849), ki je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta. V navedeni direktivi RKC ni izrecno določena kot zavezanec, poleg tega pa nismo seznanjeni s tem, da bi bila RKC zavezanec v katerikoli drugi državi članici, ne glede na dejavnost, ki jo opravlja.
Pojasnjujemo še, da sta bistvena elementa pranja denarja, da gre za premoženje nezakonitega izvora (t.j. premoženja, pridobljenega z izvršitvijo kaznivega dejanja) in prenos tega premoženja v zakonite finančne tokove. Ker podatki o morebitnem nezakonitem izvoru darov, namenjenih RKC, do sedaj niso bili zaznani, prav tako pa do sedaj ni bilo zaznano, da bi bila RKC zlorabljena za financiranje terorizma, menimo, da bi bila splošna določitev RKC kot zavezanca za izvajanje ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v nasprotju s pristopom, ki temelji na zaznanih tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma. Takšna določitev namreč ne bi imela bistvenega vpliva na učinkovitost sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Glede na pomanjkanje indicev o sistemskih zlorabah RKC za zakrivanje nezakonitega izvora darov menimo tudi, da bi bila uvedba digitalnega darovanja in s tem sistemski nadzor ter sledljivost darovanih sredstev pretiran poseg v ustavno pravico posameznikov do zasebnosti. Hkrati pa to ni ovira za kazensko ali drugačno obravnavo konkretnih primerov zlorab oziroma pranja denarja.