Zavarovanja

Odziv Ministrstvca za finance

Zavarovalnice oblikujejo višino zavarovalne premije za posamezni zavarovalni produkt glede na predvideno višino zavarovalnega kritja in glede na verjetnost nastanka škodnega dogodka. Pri oblikovanju višine zavarovalne premije morajo zavarovalnice upoštevati tudi doseganje zahtev po kapitalski ustreznosti, ki so predpisane z evropskim regulatornim okvirom Solventnost II in pri nas implementirane v Zakonu o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19 in 102/20; ZZavar-1). 

Glede obveznih zavarovanj naj povemo, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti obvezno tudi v drugih državah članicah EU in je le-to urejeno s posebnim sklopom direktiv. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP, Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12-ZUJF, 4/16, 33/16-PZ-F, 41/17-PZ-G in 72/18), ki je implementiral EU direktive s področja obveznega zavarovanja v prometu, ureja obvezna zavarovanja v prometu, in sicer zavarovanja potnikov v javnem prometu (razen potnikov v zračnem prometu) proti posledicam nesreče, zavarovanje avtomobilske odgovornosti oziroma zavarovanje lastnika vozila, zavarovanje lastnika čolna in zavarovanje lastnika zrakoplova proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, ter zavarovanje lastnika zrakoplova proti odgovornosti za škodo, povzročeno potnikom, prtljagi in tovoru.

Zdravstveni sistem v Sloveniji temelji na javnem zdravstvu, le manjši delež zdravstvenih storitev se krije iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga ponujajo zavarovalnice. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje deluje za razliko od ostalih zavarovalnih vrst po načelu medgeneracijske solidarnosti, saj je višina zavarovalne premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju enaka za vse zavarovance in se tako ne oblikuje na podlagi verjetnosti nastanka škodnega dogodka in po višini zavarovalnega kritja.

Poudariti bi želeli, da je pri poslovanju zavarovalnega sektorja izredno pomembna dolgoročna solventnost le-tega oziroma zmožnost zavarovalnega sektorja, da ob nastanku škodnega dogodka izplača odškodnino v skladu s pogoji zavarovalne pogodbe. Zato je zelo pomembno, da imajo zavarovalnice dovolj kapitala in kvalitetna sredstva. Zelo je pomembno tudi, da je poslovanje zavarovalnic stabilno ter da imajo dobro poslovno preteklost in dobro ime. S svojimi dolgoročnimi sredstvi pa lahko zavarovalnice predstavljajo stabilen finančni vir za razvoj drugih gospodarskih dejavnosti v posamezni državi. Nadzor nad poslovanjem zavarovalnic v Sloveniji opravlja neodvisni nadzorni organ, to je Agencija za zavarovalni nadzor.

Slovenski zavarovalni trg se po razvitosti uvršča med srednje razvite evropske države, kot to navaja tudi zadnje javno objavljeno Letno poročilo Agencije za zavarovalni nadzor[1]. Po deležu skupne zavarovalne premije v bruto domačem proizvodu (BDP) je po podatkih  za leto 2020 Slovenija zasedala 10. mesto med državami Evropske unije (EU). Z navedenim deležem obračunane kosmate zavarovalne premije v BDP je dosegla 71,4 odstotka povprečja Evropske unije, po velikosti zbrane premije na prebivalca pa je v letu 2020 zavzela 13. mesto med sedemindvajseterico držav EU. Kar se tiče deleža življenjskih zavarovanj v celotni obračunani kosmati zavarovalni premiji, je ta v letu 2020 znašal 29,2 odstotka, v letu 2021 pa 28,4 odstotka. V spodnji tabeli smo na podlagi podatkov, ki so na razpolago, opravili informativno primerjavo nekaterih omenjenih kazalnikov med Slovenijo in Hrvaško.

Tabela: Primerjava zavarovalne dejavnosti v Sloveniji in Hrvaški v letih 2020 in 2021

Vir: Swiss Re Institute: World Insurance (No. 3/2021 in No. 4/2022) in Poročilo Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2021

Vendar pa je potrebno razvitost zavarovalnega trga v posamezni državi umestiti v celoten finančni sistem in v širše gospodarsko okolje. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v svojem poročilu o razvoju za leto 2022[2] navaja, da zaostanek Slovenije v razvitosti finančnega sistema za EU ostaja visok in se je nekoliko znižal le na področju zavarovalništva. Dodatno UMAR navaja, da je zaostanek za povprečjem EU na področju zavarovalništva manjši kot v drugih segmentih finančnega sistema, v letu 2020 pa se je še nekoliko občutneje znižal in dosegel približno tri četrtine povprečja EU. Manjši razvojni razkorak je posledica nadaljnje rasti premij (tako življenjskih kot tudi neživljenjskih zavarovanj) v zavarovalniškem sistemu. Ob tem je potrebno poudariti, da je delež življenjskih zavarovanj v Sloveniji kljub temu še vedno precej pod povprečjem EU. Velik obseg vlog gospodinjstev v bankah in nizke obrestne mere bi sicer lahko vplivale na nekoliko hitrejši premik varčevalnih navad gospodinjstev v dobro povečanja varčevanja za starost, kar bi lahko povečalo delež življenjskih zavarovanj in naložb na kapitalskih trgih.

Ministrstvo za finance meni, da zavarovalni sektor v Sloveniji posluje dobro, je kapitalsko ustrezen in s svojimi storitvami zagotavlja varnost prebivalcev Republike Slovenije. V zadnjem letu so se sicer na zavarovalniškem trgu okrepila nekatera tržna in makroekonomska tveganja, kar je predvsem posledica pandemije COVID-19, povišane inflacije ter prihodnjih ukrepov centralnih bank za zajezitev previsokega in inflacijskega gibanja. Vendar pa zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe ta tveganja in njihov vpliv na poslovanje redno ocenjujejo.
 

Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport

Področje zavarovanja v skladu z obstoječo zakonodajo deluje tako, da omogoča socialne korektive, ki omogočajo zdravstveno zavarovanje tudi starejši generaciji in t. ii medgeneracijsko vzajemnost, kar pomeni, da so premije za vse zavarovane osebe pri isti zavarovalnici enake.

Zavarovalnica, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, mora torej v zavarovanje sprejeti vsakogar, neodvisno od njegovega zdravstvenega stanja, kar prinaša določeno mero tveganja, ki pa je zmanjšano z zakonsko ureditvijo sistema izravnalnih shem, ki tveganje posamezne zavarovalnice zmanjšuje in ga prenaša na celoten trg teh zavarovanj. Bistvo sistema izravnalnih shem je, da nevtralizira razlike v škodah zaradi neenake strukture zavarovalnega portfelja. To pomeni, da se znesek za izravnavo z zavarovalnice z zavarovanci z manjšim zdravstvenim tveganjem (mlajši, bolj zdravi) prenese na zavarovalnico z večjim tveganjem (starejši, manj zdravi). S tem pa naj bi se dejansko izenačili finančni pogoji zavarovalnic, ki nudijo dopolnilna zdravstvena zavarovanja.

Iz dopisa sicer izhaja, da naj bi zavarovalnice v tem letu dvakrat občutno podražile svoje zavarovalne produkte, v nadaljevanju pa pošiljatelj pobude navaja, da naj bi bile cene zavarovanja napram cenam na Hrvaškem bistveno dražje. Višanje cen naj bi kazalo na kartelno dogovarjanje.

V zvezi s slednjem je Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: Agencija), preverila cenike zavarovalnic in ugotovila, da znašajo cene mesečnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri:

• zavarovalnici Vzajemna 35,67€ oziroma 34,60 EUR s 3 % popustom;
• zavarovalnici Triglav 35,55 €; in
• zavarovalnici Generali 34,50€.

Po podatkih Agencije so se cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazadnje spremenile v mesecu septembru 2019, od takrat pa sprememb cen ni bilo, tako da navedbe predlagatelja, da so se cene zavarovanja v tem letu dvakrat podražile, ne držijo. Iz dopisa sicer ni jasno  razbrati, na kaj naj bi se podražitev nanašala.

Agencija je v preteklosti že večkrat ugotovila, da so cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med ponudniki približno enake, kar pa ni nujno posledica medsebojnih dogovorov (kartelnega dogovarjanja), ampak je lahko rezultat drugih okoliščin, kot npr. specifičnosti zakonske ureditve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Za ugotovitev usklajenega ravnanja pa morajo obstajati (direktne ali indirektne) okoliščine, iz katerih je mogoče utemeljeno sklepati na enako, usklajeno voljo strank.

V luči navedenega gre dodati, da če se je z zakonom ali na njem temelječem predpisu spremenil odstotek doplačil oziroma vsebina, obseg, struktura ali standard pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali pa so se spremenile cene zdravstvenih ali z njimi povezanih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov, se jo to zgodilo za vse zavarovalnice v enakem obsegu in v istem časovnem obdobju. Skladno z navedenim je mogoče primerljiv dvig cen zavarovalnih premij razumeti kot neodvisno ravnanje prilagoditve razmeram na trgu in ne kot prepovedano usklajeno ravnanje.

Trg dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je razmeroma transparenten, kar olajšuje prilagajanje cen konkurentov, zato bi povišanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklosti lahko pojasnili tudi drugače in ne nujno tako, da je do taksnega ravnanja lahko prišlo zgolj na podlagi predhodne koordinacije oziroma usklajevanja.

Ministrstvo je predlog preučilo in na podlagi stališča Agencije ugotovilo, da predmetna problematika ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

[1] Poročilo Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2021

[2] Urad za makroekonomske analize in razvoj: Poročilo o razvoju 2022