Prepoved gradnje nivojskih kolesarskih prog
Predlagam, da se Pravilnik o kolesarskih površinah dopolni tako, da se prepove ali močno omeji ureditve kolesarskih pasov na vozišču, oz. nivojskih kolesarskih stez. Omejene bi lahko bile npr. na stroga mestna središča z malo prometa, kjer je že pred ureditvijo kolesarske površine veljala omejitev hitrosti 30 km/h.
Obrazložitev:
Občine se poslužujejo ureditev kolesarskih pasov na vozišču, saj je tako za njih najenostavneje in najceneje, a je takšna ureditev kolesarskih stez nevarna za kolesarje in moteča za voznike motornega prometa. Posledica uporabe nivojskih kolesarskih prog je njihova neuporaba s strani dela prebivalstva (starejši, mlade družine z otroci) in se nato raje vozijo po pločniku. Poleg tega je posledica tudi omejitev hitrosti motornega prometa 30 km/h na cestah, kjer ne obstaja drug razlog za takšno omejitev. Kot primer neprimerne ureditve kolesarske steze dajem pred kratkim obnovljeno Limbuško cesto v Mariboru in podaljšek v smeri Peker.
Študija iz tujine:
No to je spet en briljente predlog. Kolesarske poti bi morle biti vse v višini vozišča iz enega preprostega razloga. Trenutno jih je večina dvihnenih na nivo pločnika in potem ko je voz na cestišče se spusti in nato zopet dvigne. Taka kolesarska pot je neuporabna in se jo zato tudi ne uporablja v takšni meri kot be se lahko .
Namreč kolesar ima na vsakih 100-200 m spuščen kolesarsko potem pa zopet dvigneno in to je zelo naporno za vozit, predvsem hrbtenica trpi. No za tiste, ki ste več v avtu je podobno kot bi imeli na cesti vsakih 300 m ležeči policaj. Primer cesta Vrhnika-Ljubljana večino časa omejitev 60km/h pa na 300m ležeči policaj da mraš zmanjšati na 20 km/h. Super a ne?
Isto pa doživljamo kolesarji in zato se jih veliko vozi raje po cesti.
Kar vi opisujete so razni dostopi na parcele, ki jih prečka kolesarska steza, se strinjam da je velikokrat to slabo urejeno, ampak obstajajo tudi boljše rešitve. Ne strinjam pa se z vašo trditvijo, da morajo biti kolesarske poti v višini vozišča, takšna ureditev je nevarnejša za kolesarje, moteča za avtomobilski promet, edina pozitivna stran le-teh je enostavna izvedba oz. nizka cena, zaradi česar se jih poslužuje veliko županov, ki se potem hvalijo, koliko km kolesarskih poti so uredili v občini. Če jih kdo dejansko uporablja pa je manj važno.
Se strinjam. Občine na ta način z minimlnim vložkom navidezno povečujejo obseg urejenih kolesarskih poti.
Glede na to, da kolesarji že pred zarisom kolesarske poti uporabljajo cestišče na enak način, kot po zarisu črt, predlagam, da se tovrstne oznake upoštevajo kot opozorilni znaki in ne kot kolesarske steze.
Predvidevam, da bi v tem primeru navdušenje občin po zarisu takšnih pasov na hitro zbledelo.
Evropski denar, ki se zdaj uporablja za "ureditev kolesarskih poti", se verjetno ne bi mogel porabiti za postavitev opozorilnega znaka .
Ja ej, če so kolesarske na pločniku ste pa vi nevarni za pešce, ane.
Kaj ima po vašem mnenju hujše posledice - 2 tonski avto za kolesarja, ali 70 kg kolesar za pešca? In če starši z mladimi otroci ne bodo uporabljali kolesarskih pasov, zakaj jih imamo?
Čak mal, kaj ma pa to veze kaj nardi večje poškodbe? A zdaj se bomo odločali za napredek na podlagi tega, kaj naredi večje poškodbe? A ko kolesar pr 5o km/h zbije dveletnega otroka na pločniku in ga ubije bomo šli primerjat te poškodbe s poškodbami kolesarja, ki ga je do smrti zbil avto na cesti? Ja bravo res.
Se delno strinjam. Kolesarske steze, ki so narisane na sam vozni pas, so velik nesmisel. Mislim pa, da bi morale kolesarske steze biti na isti višini kot vozišče, ali pa (še boljše) dvignjene od vozišča, s tem da bi bila vsa križišča in dovozi dvignjeni na višino kolesarske steze.
Največja bedarija so nove kolesarske steze pri katerih se spuščaš/dviguješ na vsaka 2 metra zaradi dovoza.
(primer: x.facebook.com/ZaMestoPoDveh/photos/pcb.10157999856126196/10157999855806196/)