Predlagam sprejetje zakonodaje s katerim bi se prepovedalo oglaševanje prodaje pirotehnike na način kot velja za tobačne izdelke.
Nevarnost, ki jo povzoča pirotehnika, pa tudi nelagodje za vse, za ljudi in živali, je tudi primerljiva s tobakom in tobačnimi izdelki.
Hvala za podporro predlogu.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
V zvezi z vašim predlogom pojasnjujemo, da področje prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov ureja Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08 in 19/15), ki pirotehnične izdelke razvršča v ognjemetne izdelke kategorije F1, F2, F3, F4 (to so izdelki namenjeni za zabavo), pirotehnični izdelki za odrska prizorišča kategorije T1 in T2 ter drugi pirotehnični izdelki kategorije P1 in P2. Navedena razvrstitev je v celoti prenesena iz Direktive 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. 5. 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet oziroma prenovljene Direktive 2013/29 z 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu. Obe navedeni direktivi sta z julijem 2010 (za ognjemetne izdelke kategorije F1, F2 in F3) oziroma julijem 2013 (za vse ostale kategorije pirotehničnih izdelkov) uvedli obvezno označitev pirotehničnih izdelkov z oznako CE. Razvrstitev pirotehničnih izdelkov glede na vrsto uporabe, namen, raven nevarnosti in glede na raven hrupa opravi proizvajalec potrdi pa jo priglašen organ za ugotavljanje skladnosti. To je s strani Evropske komisije potrjen akreditiran laboratorij, ki pirotehnične izdelke testira v skladu s harmoniziranimi EN standardi in po končanem uspešnem testiranju zanje izda listino o skladnosti oziroma CE certifikat.
Prostorsko ter časovno je omejena prodaja in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok. Prodaja le teh je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. Ostali izdelki, ki imajo kot glavni učinek pok, so petarde, dvojne petarde, bliskovne petarde, poskakujoče petarde, ki pa sodijo v kategorijo F2 in F3 (nekatere pa celo v kategorijo F4), prodaja, posest in uporaba teh izdelkov pa je fizičnim osebam prepovedana. Poleg tega Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih fizičnim osebam prepoveduje uporabo motečih ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, na določenih krajih (v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve) kakor tudi preprodajo pirotehničnih izdelkov, njihovo predelavo zaradi povečanja učinkov, uporabo pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih ter lastno izdelavo pirotehničnih izdelkov ali zmesi.
V zvezi z oglaševanjem izdelkov pojasnjujemo, da oglaševanje tobačnih izdelkov ureja Direktiva 2003/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o oglaševanju in sponzorstvu tobačnih izdelkov, s katero se postavljajo enotna merila za vse države članice in odpravljajo ovire za prost pretok blaga in je bila prenesena v naš pravni red z Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (Uradni list RS, št. 9/17 in 19/17). Navedena direktiva namreč med drugim določa, da je prepovedano oglaševanje v tisku in drugih tiskanih publikacijah (oglaševanje je omejeno le na publikacije, ki so namenjene izrecno strokovnjakom trgovine s tobakom ter na publikacije, tiskane in objavljene v tretjih državah, ki prvotno niso namenjene za trg Skupnosti), v storitvah informacijske družbe, vseh oblikah radijskega oglaševanja, prepovedano je sponzorstvo dogodkov ali dejavnosti, ki vključujejo ali se odvijajo v več državah članicah ali imajo drugače čezmejne vplive, prav tako je prepovedana tudi vsaka prosta razdelitev tobačnih izdelkov v smislu sponzorstva dogodkov.
Za razliko od Direktive 2003/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o oglaševanju in sponzorstvu tobačnih izdelkov, ki prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov in sponzorstvo, pa Direktiva 2013/29/EU Evropske parlamenta in Sveta z dne 12. junij 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (prenovitev) le te prepovedi ne predpisuje, prav tako prepovedi oglaševanja pirotehničnih izdelkov ne predpisuje nobena druga direktiva Evropske unije. Ta določa vsebino označevanja pirotehničnih izdelkih, kot so npr. podatki o proizvajalcu, uvozniku, ime in vrsto pirotehničnega izdelka, registrsko številko, proizvodno, serijsko ali zaporedno številko, najnižje dovoljene starosti, kategorijo, neto eksplozivno maso itn. kot tudi navodila za uporabo pirotehničnih izdelkov. Ob upoštevanju teh navodil in pravilni uporabi pirotehničnih izdelkov do poškodb naj ne bi prišlo, za razliko od tobačnih izdelkov, kjer je vsako kajenje zdravju škodljivo. Po navedbah na portalu gov.si (https:// www.gov.si/teme/kajenje-in-tobak/) tobak namreč med dejavniki tveganja za zdravje tudi v Sloveniji zahteva največ življenj. Rabi tobaka pripisujemo 19 odstotkov vseh smrti pri Slovencih starih več kot 30 let (30 do 44 let: 15 odstotkov vseh smrti, 45 do 59 let: 31 odstotkov vseh smrti, 60 do 69 let: 25 odstotkov vseh smrti zaradi tobaka). V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, pripisljivih kajenju, umre 10 oseb, kar pomeni 3.600 na leto. Veliko breme za posameznika, gospodarstvo in zdravstveni sistem pa predstavljajo tudi bolezni in z njimi povezane posledice, ki jih povzroča kajenje. Uporaba tobačnih izdelkov predstavlja eno največjih groženj zdravju posameznika. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v 20 stoletju za kar 100 milijonov smrti nastopilo kot posledica uporabe tobačnih izdelkov. Če se bo tak trend nadaljeval, bo v 21. stoletju število smrti naraslo na milijardo. Po drugi strani pa zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov smrtnih žrtev nismo zabeležili, od leta 2016 pa do lanskega leta je policija obravnavala skupaj 37 nesreč (v letu 2016 6 nesreč, v letu 2017 8 nesreč, v letu 2018 8 nesreč, v letu 2019 8 nesreč, v letu 2020 ni bilo nesreč in v letu 2021 7 nesreč). Po podatkih Policije je v večini primerov za poškodbe kriva nepravilna uporaba (ali celo njihova zloraba) pirotehničnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni učinek je pok ter doma izdelanimi oziroma predelanimi pirotehničnimi izdelki, torej tistih izdelkov, ki so v Sloveniji prepovedani, pa se kljub več kot desetletni prepovedi in njihovimi negativnimi posledicami še vedno uporabljajo. Zadnjih nekaj let je mogoče opaziti, da največjo težavo predstavlja prodaja izdelkov po spletu, saj naši državljani na tujih spletnih straneh kupujejo ravno tiste izdelke, ki so pri nas prepovedani., niso pa prepovedani v drugih državah članicah EU.
Hkrati pojasnjujemo, da po nam znanih podatkih nobena država članica EU nima prepovedanega oglaševanja pirotehničnih izdelkov. Za razliko od tobaka in tobačnih izdelkov, ki jih ljudje dnevno množično uporabljajo in, ki med dejavniki tveganja za zdravje zahtevajo bistveno več življenj, se pirotehnični izdelki uporabljajo nekaj dni v letu, največ ob prehodu iz starega v novo leto in se v tisku in drugih tiskanih publikacijah oglašujejo le v tem obdobju. Zato glede na vse navedeno menimo, da ni potrebe po uvedbi prepovedi oglaševanja pirotehničnih izdelkov, saj Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih v zadostni meri omejuje, tako časovno, starostno kot tudi prostorsko, prodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov oziroma prepoveduje uporabo, prodajo in posest najbolj motečih in nevarnih pokajočih izdelkov za ljudi, okolje in živali.