13. 2. 2023
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi s predlogom, da se v zakonu o javnih razpisih, s čimer je bil verjetno mišljen veljavni Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS; v nadaljevanju: ZJN-3) doda določba, da lahko naročnik doda tudi svojo ponudbo, ki jo najde v prosti prodaji, najprej ugotavljamo, da predmetne situacije sodijo v fazo izvajanja posamezne pogodbe ali okvirnega sporazuma. Kot je opisano v predlogu, gre namreč za situacije, ki naj bi se dogajale v času izvajanja naročila v okviru že sklenjenih okvirnih sporazumov oziroma pogodb. Konkretni primeri tako ne morejo biti predmet zakonske ureditve, temveč ureditve pogodbenega razmerja med naročnikom in izvajalcem oziroma dobaviteljem. Nadalje pojasnjujemo, da mora naročnik dobavitelje blaga oziroma izvajalce storitev ali gradenj praviloma izbirati v postopku javnega naročanja. Naročnik, ki je zavezan k uporabi določil ZJN-3, tako ne more nabavljati blaga izven postopka javnega naročanja, saj to pomeni kršitev temeljnih načel javnega naročanja.
Kot je razumeti iz dopisa, je za oddajo predmetnega blaga oziroma storitev sklenjen okvirni sporazum. V zvezi s tem pojasnjujemo, da lahko naročnik v skladu z 48. členom ZJN-3 okvirni sporazum (med drugim) sklene z več gospodarskimi subjekti, med katerimi, če v sporazumu niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, tekom izvajanja okvirnega sporazuma za oddajo posameznih naročil odpira konkurenco. Naročniki tudi niso zavezani sklepati okvirnih sporazumov le s tremi ponudniki. 48. člen ZJN-3, ki ureja okvirne sporazume, namreč ne določa nobenih takšnih omejitev. Potrebno je tudi poudariti, da naročnik okvirni sporazum, ki predstavlja vrsto pogodbe oziroma tehniko naročanja, sklene po izvedenem postopku oddaje javnega naročila. V času objave javnega naročila lahko ponudbo odda katerikoli zainteresiran gospodarski subjekt, naročnik pa ne more in ne sme vplivati na to kateri gospodarski subjekt bo ponudbo oddal in kakšno ponudbo bo oddal. Enako velja sicer tudi za ponovna odpiranja konkurence, ki se izvajajo v okviru sklenjenih okvirnih sporazumov, vendar pa so gospodarski subjekti, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum, kljub vsemu zavezani slediti pravilom, določenim v že sklenjenem okvirnem sporazumu. Naročnik pa mora ob oddaji naročila oziroma posameznih naročil v okviru odpiranja konkurence zagotoviti, da je naročilo oddano ponudniku, ki je oddal dopustno ponudbo, tudi v smislu (ne)preseganja zagotovljenih sredstev naročnika. Povedano drugače, naročnik javno naročilo oziroma posamezno naročilo odda v skladu s pogoji oziroma zahtevami naročila in v okviru svojih zagotovljenih sredstev za posamezno naročilo. V primeru nedoseganja zahtevanih parametrov s strani gospodarskega subjekta (ponudnika) pa lahko takšno ponudbo zavrne in oddajo posameznega naročila tudi ponovi.
V zvezi z dopustnostjo naročanja istega blaga oziroma storitev izven sklenjenega okvirnega sporazuma pa pojasnjujemo, da ni dopustno blaga oziroma storitev, ki so predmet okvirnega sporazuma, naročati od gospodarskega subjekta, ki ni stranka okvirnega sporazuma, in sicer ne glede na morebitno ugodnejšo ceno takšnega gospodarskega subjekta. To bi bilo potencialno mogoče zgolj v primeru, če bi naročnik v razpisno dokumentacijo oziroma pogodbena določila vključil na primer tudi obveznost zagotavljanja najnižjih cen, ki na trgu obstajajo v trenutku oddaje posameznega javnega naročila, s strani izbranih ponudnikov oziroma skleniteljev okvirnega sporazuma, oziroma opredelil možnost ali okoliščine, ki bi dopuščale naročanje tega istega blaga pri drugem dobavitelju v primeru (pre)visokih ponujenih cen glede na razmere na trgu s strani skleniteljev okvirnega sporazuma. Vendar pa si mora naročnik tovrstno možnost in izvajanje (t.im. kritnega kupa) pridržati že v osnutku pogodbe, ki predstavlja del razpisne dokumentacije, vključno z določbo v zvezi z obveznostjo kritja kupnine pri kritni prodaji oziroma kritnem kupu.
Ministrstvo za javno upravo, ki je izvajalec skupnega javnega naročanja vlade, ima tako v več krovnih okvirnih sporazumih določeno, da v primeru, če najde v trenutku povpraševanja za enak predmet naročila ekonomsko ugodnejšo ponudbo na trgu, lahko naroči ta predmet na trgu. Hkrati pa ima za te primere določene tudi pogodbene kazni. Tako na primer pri naročilu za nakup letalskih vozovnic, ki je omenjeno tudi v predlogu, krovni okvirni sporazum določa, če naročnik v posameznem povpraševanju na trgu pridobi ekonomsko ugodnejšo ponudbo na trgu, lahko naroči vozovnico na trgu. V tem primeru je izvajalec dolžan naročniku plačati dvojni znesek višine razlike od najbolj ekonomične cene na trgu. Od predmeta do predmeta naročila pa je odvisno ali je takšno določilo primerno vključiti ali ne.
Pri tem velja opozoriti, da je zelo pomembno, da se pri primerjavi predmeta naročila dejansko primerja enak predmet naročila. Pomemben vpliv na ceno imajo namreč vse zahteve naročila. Nemogoče je na primer primerjati ceno ekonomičnega osebnega računalnika, ki se ga kupuje v sklopu skupnega javnega naročila ter ceno ekonomičnega osebnega računalnika na spletnih straneh. Namreč, zahteve ministrstva so že vsaj v delu zelenega naročanja praviloma dodatne ali višje od tistih, ki so upoštevane v cenah, ki so objavljene na spletnih straneh.
Mnenja smo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj se nanaša na izvajanje javnih naročil v praksi in ne na zakonodajno ureditev. Zakonodajna ureditev v delu, na katerega se nanaša predlog, pa je po našem mnenju urejena tako, da omogoča oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.