13. 2. 2023
Odziv Ministrstva za finance
Zakon o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06) v prvem odstavku 3. člena določa, da se v Republiki Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo izključno bankovci in kovanci, ki se glasijo na evro. Zakon je skladen z Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (UL L št. 139 z dne 11. 5. 1998, v nadaljevanju: Uredba), ki v 10. in 11. členu določa, da so bankovci, izraženi v evrih, ter kovanci, izraženi v evrih ali centih, edini, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v sodelujočih državah članicah. Zakon je prav tako skladen s Pogodbo o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, v nadaljevanju: PDEU), ki v členu 128(1) določa, da so samo bankovci, ki jih izdajajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke, zakonito plačilno sredstvo v Evropski uniji (v nadaljevanju: EU).
Sodišče EU, ki je pristojno za razlago nadnacionalne zakonodaje, je leta 2021 sprejelo odločitev, ki se nanaša na skupno valuto evro. Sodišče EU je v sodbi zapisalo, da je za monetarno politiko držav članic, ki so prevzele evro, izključno pristojna EU. Pojem monetarne politike pa ni omejen le na operativno izvedbo, temveč tudi regulatorno urejanje, ki zagotavlja status evra kot skupne valute in s tem zasleduje osnovni cilj monetarne politike EU, to je ohranitev stabilnosti cen.
Predlagatelj v svojem predlogu sicer omenja digitalne valute centralnih bank (CBDC), vendar se v odgovoru osredotočamo na digitalno valuto Evropske centralne banke (ECB), imenovano tudi digitalni evro, ki je za Republiko Slovenijo najbolj aktualna. Projekt digitalni evro od leta 2020 izvaja ECB, trenutno pa poteka preiskovalna faza projekta morebitne uvedbe digitalnega evra. Odločitev ECB ali bo digitalni evro dejansko izdala še ni bila sprejeta in bo odvisna od ugotovitev predhodno izvedenih faz projekta.
Ne glede na to, da odločitev o uvedbi digitalnega evra še ni bila sprejeta, je pomembno poudariti, da digitalni evro ne bi nadomestil evro gotovine oziroma ukinil njene uporabe. Predstavljal bi le dodatno obliko evra, ki bi bila v digitalni obliki, vsak posameznik pa bi se lahko sam odločil ali bo digitalni evro uporabljal. Evro gotovina bi tudi v primeru uvedbe digitalnega evra ohranila svoj status in zagotovljeno pravico do njene uporabe.
Pojasnjujemo tudi, da je ECB izvedla javno posvetovanje o morebitni uvedbi digitalnega evra, sodelujoči pa so kot najpomembnejšo lastnost digitalnega evra izpostavili ravno zasebnost, zato je to tudi eden izmed ključnih ciljev, ki se ga zasleduje pri zasnovi digitalnega evra.
Glede na vse predhodno navedeno, je status evro gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva določen v predpisih EU, kar pomeni, da je potrošnikom zagotovljena splošna pravica, da plačilo izvedejo z gotovinskim plačilom v evrih. Morebitno zakonsko urejanje zagotavljanja pravice do gotovinskega poslovanja za naslednjih 50 let v slovenskih predpisih, bi bila torej v nasprotju s predpisi EU, zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.