31. 1. 2023
Odziv Ministrstva za naravne vire in prostor
Ministrstvo za okolje in prostor naj v našo zakonodajo vpiše najstrožje svetovne (ne evropske) pogoje o mejnih emisijskih vrednostih za sežigalnice.
Delovanje naprave v kateri se sežig izvaja, ureja Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov (Uradni list RS, št. 8/16, 116/21 in 44/22 – ZVO-2), ki določa:
- pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje;
- mejne vrednosti emisije snovi v zrak in ukrepe za nadzor emisije snovi v zrak;
- mejne vrednosti emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in ukrepe za nadzor emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov;
- pravila ravnanja z odpadki in ostanki;
- pogoje obratovanja;
- zahteve za obratovalni monitoring emisije snovi v zrak in emisije snovi pri odvajanju odpadne vode.
Poleg tega je treba upoštevati da mora, skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) upravljavec naprave, ki povzroča industrijske emisije (kar taka naprava vsekakor je), v zvezi z obratovanjem naprave zagotoviti uporabo najboljših razpoložljivih tehnik (zaključki BAT).
Glede dovoljenj za sežigalnico v Ljubljani pa naj se za mnenje povpraša zdravniško zbornico, klimatologe na Biotehniški fakulteti in nevladne naravovarstvena društva.
Mnenja naj se objavijo javno, da se bo v primeru nestrinjanja, lahko organiziralo zbiranje podpisov za spremembo ustave, v katero se bo zapisalo pravico do življenja v zdravem okolju.
Pri tem naj se upošteva specifičnost ljubljanske kotline, ki je že tako zaradi šibkih vetrov , pogosto zavita v neprimeren in škodljiv "zrak".
Upravljavec naprave ne more pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja brez umestitve v prostor. Umeščanje v prostor je predmet Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3). V skladu z ZUreP-3 gre za ureditev državnega pomena, kar pomeni, da se zanjo izdela državni prostorski načrt (DPN).
Kadar je prostorske ureditve državnega pomena zaradi njihove povezanosti s prostorskimi ureditvami lokalnega pomena primerneje načrtovati na lokalni ravni, se lahko po pooblastilu ministrstva določi, da lahko lokalna skupnost v imenu ministrstva načrtuje ureditev državnega pomena. Postopek načrtovanja prostorskih ureditev skupnega pomena ureja 90. člen ZUReP-3.
ZUREP-3 prav tako določa, da se v postopku priprave DPN vedno izvede celovita presoja vplivov na okolje (CPVO). Za CPVO je treba izdelati Okoljsko poročilo (dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se DPN nanaša), ki se skupaj z DPN razgrne za javnost – ko javnost torej lahko podaja pripombe in predloge. Zainteresirani javnosti se omogoča sodelovanje, podaja pripomb in predlogov skozi ves postopek sprejemanja prostorskega akta.
Pravica do do zdravega življenjskega okolja je zapisana v 72. členu Ustave Republike Slovenije (URS-NPB9).