3. 2. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pojasnjujemo, da je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) zaposlitev za določen čas izjema od pravila, vsebovanega v prvem odstavku 12. člena ZDR-1, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. Primere, v katerih se lahko sklene pogodba o zaposlitvi, določa ZDR-1 v prvem odstavku 54. členu, pri čemer ZDR-1 dopušča možnost, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi, da lahko manjši delodajalec sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1.
Bistvo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je, da je ob njeni sklenitvi podan zakoniti razlog, ki predstavlja okoliščino, zaradi katere se pri delodajalcu pokaže začasna potreba po določenem delavcu. Zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas je vezana na zakonitost razloga, ki je naveden v pogodbi. Na delodajalcu je, da v pogodbi o zaposlitvi navede dejansko obstoječ in zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Peta alineja prvega odstavka 31. člena ZDR-1 namreč določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Pripominjamo, da v skladu s sodno prakso[1] Vrhovnega sodišča RS poslovni oz. ekonomski riziko poslovanja, vezanost zgolj na enega poslovnega partnerja, odvisnost od virov financiranja niso utemeljeni razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V teh primerih gre za poslovni riziko, s katerim mora računati vsak delodajalec. Če se potrebe po delu kasneje spremenijo na način, da se zmanjša obseg dela, je to lahko razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Nadalje pojasnjujemo, da ZDR-1 tudi časovno omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, in sicer v prvem odstavku 55. člena določa, da se pogodbo o zaposlitvi sklene za omejen čas, ki je potreben, da se delo v primerih, ki so navedeni v prvem odstavku 54. člena ZDR-1 (razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas), opravi. V drugem odstavku 55. člena ZDR-1 pa je določena tudi absolutna časovna omejitev, in sicer delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, ter v primerih iz druge, četrte, pete, šeste in štirinajste alineje prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Nadalje ZDR-1 določa, da se za isto delo šteje delo na delovnem mestu oz. vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas, hkrati pa tudi določa, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi. Dodajamo še, da ZDR-1 določa posebnost v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga projektnega dela, in sicer se ne glede na omejitve iz drugega odstavka 55. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi lahko sklene za obdobje, daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.
Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas morata biti tako kumulativno izpolnjena oba pogoja, tj. zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in časovni pogoj, sicer je pogodba sklenjena nezakonito. ZDR-1 v 56. členu izrecno določa, da v kolikor je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Delavec ima možnost že v času trajanja pogodbe o zaposlitvi uveljavljati transformacijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, in sicer ima v skladu z 200. členom ZDR-1 delavec, ki meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, pravico pisno zahtevati, da delodajalec odpravi kršitev oz. da obveznost izpolni (tj. zahteva izročitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas). Delavec lahko zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, če delodajalec v osmih delovnih dneh po vročeni pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja ali odpravi kršitve, in sicer v roku nadaljnjih 30 dni (tj. tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas). Delavec pa lahko uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas tudi še po izteku oz. prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer v skladu s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 najkasneje v prekluzivnem roku 30 dni od prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Na tem mestu v zvezi s sklepanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas dodajamo, da v kolikor delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zunaj primerov iz 54. člena ZDR-1 ali sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 55. členom ZDR-1, je odgovoren za prekršek, za katerega je predpisana globa od 3.000 do 20.000 eur, kar ima podlago v 8. oz. 9. točki prvega odstavka 217. člena ZDR-1.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je torej atipična pogodba o zaposlitvi, ki se lahko zakonito sklene, če obstaja zakonit razlog iz 54. člena ZDR-1 ter v okviru časovnih omejitev iz 55. člena ZDR-1. Na tem mestu še enkrat poudarjamo, da gre pri tem za začasne potrebe po opravljanju dela delavca pri delodajalcu, zato je ob njeni sklenitvi lahko edino utemeljeno pričakovanje le, da bo takrat delovno razmerje prenehalo, zato na datum prenehanja tudi ni potrebno delodajalcu delavca posebej opozarjati.[2] Lahko pa se seveda delavec in delodajalec dogovorita, da bosta sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, pri čemer lahko v skladu z 49. členom ZDR-1 sklenitev nove pogodbe predlaga katerakoli stranka, nova pogodba pa velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. V kolikor skleneta novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, veljajo za to pogodbo o zaposlitvi enake omejitve, kot so že pojasnjene zgoraj (54. in 55. člen ZDR-1).
Upoštevaje navedeno menimo, da je ureditev v ZDR-1, ki omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ustrezna, zato ni mogoče slediti predlogu, saj takšna omejitev že izhaja iz veljavne zakonske ureditve. ZDR-1 namreč izrecno določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Dodajamo, da gre za določbo, ki se je na novo določila z ZDR-1, ki je bil sprejet in uveljavljen leta 2013. Prej veljavni Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 103/07, 45/08 – ZArbit in 21/13 – ZDR-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR) namreč takšne določbe ni vseboval. V obrazložitvi k predlogu ZDR-1 je bilo pojasnjeno, da zakon to obveznost, ki je že bila uveljavljena tudi v sodni praksi, na novo določa v cilju zmanjševanja segmentacije na trgu dela, preprečevanja nezakonitega zaposlovanja za določen čas brez utemeljenega razloga in zaradi jasnejših možnosti izvajanja inšpekcijskega nadzora pri zaposlovanju za določen čas.